Odprte žile, dobra znamenja in svet, ki se vrti

Sliši se kot opisovanje sveta, kot ga poznamo po terorističnih napadih 11. septembra leta 2001, a odlomek, ki ga je novinar Branko Soban prebral na današnji predstavitvi novosti založbe Sanje je bil napisan pred več kot tremi desetletji, podpisal Eduardo Galeano v knjigi Odprte žile Latinske Amerike, v kateri analizira zgodovino kontintenta kot celote od časov, ko so Evropejci odkrili novi svet, do sodobnosti. Soban hkrati priznava, da tudi na področju državne represije vedno znova gledamo isti film, zato bi morda lahko rekli, da je bila zgodba današnjega sveta napisana že pred trideset in več leti.

S popolnoma »drugega vica«, kot se reče, pa je knjiga Dobra znamenja Terryja Pratcheta in Neila Gaimana, ki skozi zgodbo, postavljeno v Anglijo ob koncu prejšnjega stoletja, se pravi v naš čas, obravnava biblijske zgodbe o koncu sveta. Prevajal jo je Boštjan Gorenc Pižama, ki pravi, da gre za tipično pratchettovsko kombinacijo cinizma in humanizma. Terry Pratchett je Pižami tudi sicer zelo blizu, dejal je celo, da si je to knjigo želel prevesti vse odkar jo je prebral, zato se seveda samo po sebi postavlja vprašanje, ali je kot prevajalec kdaj preveč »padel not« in izgubil prevajalsko nit.

Alenka Ropret pa je prevedla roman Columa McCanna Naj se svet vrti, v katerem avtor preplete zgodbe številnih navidez nepovezanih posameznikov, ki jih nepričakovano združijo upanje, lepota in podvig vrvohodca, ki se avgusta 1974 v jutranji zarji sprehodi med dvojčkoma World Trade Centra, ki sta takrat še stala v New Yorku.