Okrogla številka Drama Festivala: šest (6). Mhm, osmica je še bolj okrogla…

To, da je otvoritvena predstava s Krleža-Horvat-Matthisovim Michelangelom umeščena na sobotni večer, na datum, ko je mladina naša njega dni (predsednikov) praznik slavila, je pač tako, ker drugače ne gre. Ob vsem tem delu, ki si ga nalagajo in naložijo v glavnem državnem teatru, je toliko umetnosti s tega nekdaj skupnega prostora težko spraviti v (in ob) stoletno podrtijo, kamor se je leta 1911 s prvo predstavo naselilo slovensko igralstvo, strnjeno v društvo že poldrugo stoletje in dve leti čez. Z nekaj popusta pa bo kmalu tudi 75 let, ko se je te hiše in njenih ustvarjalcev prijelo sicer že poldrugo stoletje zveneče ime (če ga malček skrajšamo): Drama Ljubljana in ki so ji z novo svobodo pred 27.leti nekoliko premetali besedje in ji takrat pridodali še predpono Slovensko narodno gledališče. S tem, ko jim je za okorglo številko, ne obletnico – prva okrogla obletnica je bila lani – uspelo uresničiti programski in ko-produkcijski načrt, da bo Drama Festival postal revija gledališke umetnosti območja, ki močno presega tisto, kar razumemo kot enotni slovenski kulturni prostor, so dosegli prvi večji cilj uveljavljanja središčnice slovenske dramske igre in gledališča najbrž proti Srednji Evropi in še kam. Etapni cilj, bi se z nekaj poguma smelo reči.

S sobotno predstavo (25. maja) nastalo po drami Miroslava Krleže Michelangelo Buonarroti, avtorjev Sebastijana Horvata in Milana Markovića Matthisa ter v koprodukciji Dubrovniških poletnih iger in HNK Ivana pl. Zajca Rijeka in, kakopak v Horvatovi režiji, odpirajo 6. Drama festival; po tradiciji bo tej predstavi (tako kot vsem drugim v nadaljevanju tedna) sledil pogovor z ustvarjalci predstave in v praznični, sproščeni maniri tudi uradna otvoritev tega šestdnevnega podviga. Od nedeljskega večera naprej, ko bodo nastopili gledališčniki iz Brna s Fasbinderjevim (Ljubljančanom, tudi po Horvatovi zaslugi že znanim) Strah jesti dušo ter že v ponedeljek z Gostiščem Eden »mladih« Zagrebčanov, se festival nadaljuje v torek z glavnim hrvaškim igralskim ansamblom HNK Zagreb in njihovo uspešnico Igralka Od srede do petka pa gostujejo že lani v tako rekoč enaki zasedbi prisrčno sprejeti kraljevi glumači iz cetinjskega Zetskega doma s Kapitalom, Marksovim, seveda, ne Pikettijevim, sledijo jim gostje iz beograjskega Narodnog pozorišta z delom Leva Nikolajeviča Tolstoja Moč teme, da bi v petek, na sklepni večer Dramin veliki oder odstopili satirikom iz zagrebškega Kerempuha z igro Luigija Piradella Šest oseb išče avtorja, Malo dramo pa predpremiero iz nove Dramine sezone Izobčenke, ki so avtorski projekt Rudija Šeliga, seveda s zasedbo matične hiše. Tako kot bo zabava otvoritvenega večera zvenela v DJ ritmih Iztoka Drabika Juga, bo v podobni maniri izzvenel tudi sklepni žur, takrat z DJ Lili Put Put. Ne, ne bo podobno. Drugače bo… Kako že? Morda si velja za dobro pripravo na petkov večer tisto jutro ogledati kakšno risanko…

Ob že omenjenih (in podčrtanih) pogovorih z ustvarjalci po vsaki od predstav naj posebej opozorimo na Režijski dialog, ki je načrtovan za četrtek popoldan, 30. maja v Drama Kavarni. Nanj se z vso vnemo že celo sezono ali pač dve, pripravljajo štirje: dva zelo prevejana mojstra in dva, ki to še bosta – Sebastijan Horvat in Jernej Lorenci ter Luka Marcen in Maša Pelko.

Mi pa smo zaradi neizogibnosti spominov na minuli, z zares okroglo obletnico in rahlo oglato številko, 5. Drama festival pripravili povzetek zadnjega lanskega festivalskega dne. Ja, tudi lani , ko se je pisalo leto 2018, je bil to 31. maj. Četrtek. Na ploščadi pred Dramo. No, morda se tokrat do (prihodnjega) petka vreme le unese in se znova vidimo prav tam…

In še podpis: Andrej Pengov: (Fotografije posameznih gostujočih predstav so selo različnih avtorjev in so povzete s spletne strani www.drama.si, video s 5. Drama festivala je avtorsko delo pod prispevek podpisanega.)