Petindvajset dokumetarcev na 21.FDF – tudi z retrospektivo W. Herzoga
|
Prihodnjo sredo trinajstega marca se v Cankarjevem domu s filmom Pariz je praznik – v 18_valovih začne 21_Festival dokumentarnega filma. S petindvajsetimi filmi in devetintridesetimi projekcijami, v štirih dvoranah, ob domačih Kosovelovi in Linhartovi, še v Kinodvoru in Slovenski kinoteki, bo trajal vse do tretje srede v marcu, to je do dvajsetega v mesecu; Tokrat brez izrazito zvedniškega – bodisi po vsebini bodisi tematiki – vendar zato nič manj avtorsko (tudi v zvedniškem smislu) podčrtanega ali če hočete – podpisanega filma; Pet sekcij, med katerimi je prva tekmovalna s petimi filmi z žensko tematiko, tremi avtoricami in dvema avtorjema, ki jih bo za nagrado Amnesty International Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic ocenjevala mednarodna žirija v pretežni slovenski sestavi s Kristino Božič, Večerovo novinarko ter Ireno Butoln, germanistko in svoj čas tudi Unicefovo prostovoljko, trenutno pa sodelujočo na predstavi Starci Gledališča Glej, ki je nastala in se uprizarja pod vodstvom Hane Vodeb in režiserja Tina Grabnarja; Tretja članica je Oksana Sarkisova Direktorica Mednarodnega festivala dokumentarnih filmov na temo človekovih pravic Verzio v Budimpešti, raziskovalka na Blinken OSA Archive in soustanoviteljica platforme za vizualne študije na Srednjeevropski univerzi (CEU).
S programskim direktorjem FDF Simonom Popkom smo se posebej za Radio KAOS pogovarjali o nekaterih poudarkih tudi v drugih štirih festivalskih sekcijah – aktualni, družbeno kritični; intimnih in globalnih portretih; mitih, ikonah, medijih ter o retrospektivni z osmimi filmi Wernerja Herzoga.
Kot se spodobi vsem premišljeno oblikovanim filmskim festivalom so tudi na 21.FDF poskrbeli za spremljevalni program. Ni povsem jasno, zakaj so za nosilca strokovnega seminarja Media izbrali Motovilo – Center ustvarjalna Evropa v Sloveniji, a njihov program morda prav zaradi izbire študijskega primera filma Zasužnjena ženska program vliva nekaj upanja, da se bo z raznotero in najbrž dobro obiskano obravnavo pretresljive zgodbe o neke vrste sužnjelastniškem razmerju, ki je, kot kaže, mogoče ne samo v 21. stoletju, na Madžarskem, ta odločitev pokazala za pravo. Cankarjev dom in vsaj dva njegova – za take vsebine ključna oddelka – filmski ter kulturnovzgojni in humanistični – vodita in z izjemnimi sodlevaci oblikujeta ter realizirata sijajne programme in dogodke že neštetokrat preskušena profesionalca, ki bi s svojim znanjem in angažiranjem istih sogovornikov ali še koga zraven, zlahka sama pripravila kaj podobnega, kar označuje skupni naslov seminarja Moć filma in človekve pravice. Razen… Ja, razen, če je treba prav v ta namen počrpati zanimive, najbrž celo izdatne gmotne možnosti, ki so na voljo Motovili. Če pa že, bi bilo smiselno kaj od Motovilinih možnosti uporabiti (tudi) za pospeševanje promocije in obiska FDF kot celote.
V intervjuju s Simonom Popkom, pripravil in realiziral sem ga Andrej Pengov, o tem slednjem sicer nisva govorila a do začetka, kaj šele do konca 21.FDF je še kar nekaj dni in morda se bo našlo kaj časa in prostora tudi za pogovor tudi o tem delu programa, čeprav bo seminar z dinamično dramaturgijo in najbrž z mnogimi vprašanji, potekal v angleščini.
Festival na katerem vstopnica za posamezno projekcijo stane 5,30 evra – ob tem so omogočili tudi izdatne popuste za mlade in starejše ter za nakup več vstopnic hkrati, bo obiskalo (vsaj) deset avtorjev. Med njimi bodo Ben Asamoah, režiser filma Sakawa, Barbara Miller, režiserka filma Female Pleasure, Vitalij Manski, režiser filma Putin’s Witnesses, Marina Baničević, Saša Stanić, režiserja filma Viva Ludež, Igor Bezinović, režiser filma Kartoline, Damian Nenadić in Sandra Bastašić, režiser in montažerka filma Nori dnevi, Julianna Ugrin, producentka filma Zasužnjena ženska in Ádám Paszternák, MEDIA seminar.