Po 120 letih ponovno uprizorjena Emilia Galotti v produkciji SNG Drama

Maruša Majer je z letošnjim letom članica ansambla SNG Drama Ljubljana.

Po 120 letih Drama ponovno uprizarja že imenovano igro Gottholda Ephraima Lessinga. Drama je bila napisana leta 1772 in je klasičen primer nemške buržoazne tragedije. Avtor pa je po besedah dramaturginje žaloigre v petih dejanjih v produkciji SNG Drama Ljubljana pionir v sferi njenega poklica, saj z delom Hamburška dramaturgija poklic dramaturga vpelje v izvedbo gledaliških predstav, kar je v času njegovega delovanja nekaj novega.
Uprizorjeno delo Lessinga je politični komentar. Prva in doslej edina postavitev te igre na slovenskih odrih je bila davnega leta 1898 v Deželnem gledališču v Ljubljani v režiji Rudolfa Inemanna. Za tokratno dramsko uprizoritev pa je tekst v slovenščino ponovno prevedla Mojca Kranjc, režiral jo je Igor Vuk Torbica, scenograf je Branko Hojnik.

Na tiskovni konferenci je Mojca Kranjc, kot prevajalka in urednica gledališkega lista povedala, da si s starim prevodom ni mogla bistveno pomagati, kar je sicer razumljivo, ni ji pa razumljivo dejstvo, da čeprav je Lessing svojevrsten revolucionar v gledališču, se njegovih dram ne igra pogosto v našem prostoru.

Neko drugo perspektivo na prevod in vsebini drame je z nami delila dramaturginja, ki gleda na proces postavitve kot vseskozi odkrivajočo šifrirano kodo, ob vsakem branju ter ob vsaki oživitvi likov. Proces se dogaja stalno, vsako branje prinese nekaj novega. V tem smislu, Katrina Pevojić, Lessinga postavlja ob bok Sheakspearu.

Režiser, Igor Vuk Torbica pa razkrije zadrego, s katero se je srečal ob postavitvi dela na oder, ki sta jo že načeli prevajalka in urednica gledališkega lista ter dramaturginja, da Emilija Galotti, ne glede na to, da je njeno ime uporabljeno za naslov drame, ni glavna igralka, a vseeno ostaja gibalo tistega, kar se dogaja na odru, hkrati pa je klasični gledališki protagonist princ in ne ona.

Seveda je glede na zahtevnost tudi igralska zasedba primerno močna. Emilijo Galotti igra Maruša Majer, ki je letos okrepila ansambel SNG Drame Ljubljana; princa igra Aljaž Jovanović, Martinellija Janez Škof, Emilijinega očeta Matjaž Trebušon, mamo Petra Gov, grofico Maša Derganc, grofa Nik Škrlec, slikarja Tadej Toš, Angela in Battista pa Benjamin Krnetić.

Na konferenci sta vsak svojo vlogo predstavila Maruša Majer in Aljaž Jovanović, ki sta ravno tako delila problem, kot se je izrazila Majerjeva o svoji vlogi, enigmatskega lika Emilije, hkrati pa je Jovanović izpostavil, da igra sicer glavnega protagonista, ki pa se zdi bolj kot ne nemočen ob pravi ljubezni.

Preizpraševanje vloge žensk v patriarhalni družbi – njihovega imanentno podrejenega položaja, določenosti z dominantno moškimi zakoni in pravili, omejenosti delovanja, tudi ko vladajo ali zasedajo pozicijo moči – in na drugi strani razumevanje posrednih strategij delovanja in razvijanja orodij za manipulacijo moških ter odgovornost žensk za vzdrževanje in podpiranje patriarhata pa so teme, ki so pomembno zaznamovale misli in študij ustvarjalske ekipe uprizoritve Emilia Galotti.

Predstava traja približno tri ure, svojo predpremiero oziroma premiero pa je doživela minuli petek oziroma soboto.

Slike iz predstave, uporabljene v prispevku, so delo Petra Uhana.

Za Radio KAOS sem prispevek pripravila Urška Pengov Bitenc.

Leave a Reply

Your email address will not be published.