Poletna bera Cankarjeve založbe
|
V poletnih mesecih je pri Cankarjevi založbi izšlo sedem knjižnih novosti: dve izvirni in pet prevodnih del. Predstavila sta jih urednika Andrej Blatnik in Aljoša Harlamov. Uvodna predstavitev je pripadla Avtorju Milanu Deklevi, ki je svoje izvirno delo Zaplešiva, Dante, predstavil z besedami urednika, ki med drugim o protagonistki knjige pove: »Ker iz puščave ni mogla ustvariti raja, jo je preoblikovala v rajanje človeške minljivosti.« To je zgodba o umetnici, nekoč priznani plesalki, ki si na steno zapuščene hiše nariše občinstvo, v kateri in pred katerim ustvarja ter preko svojih spominov devetih desetletij hkrati prepoveduje tudi o zgodovini Amerike.
Janko Petrovec zaradi vseh obveznosti žal ni uspel prisostvovati tiskovni konferenci in je zato njegov prevod romana Marca Missirolija Zvestoba predstavil urednik. Roman je bil leta 2019 med petimi finalisti za najpomembnejšo italijansko književno nagrado strega ter osvojil nagrado strega giovani 2019. Knjiga spregovori o zvestobi, ki naj bi jo resnično razumeli šele v pozni mladosti.
Z mladostjo oziroma spomini ter posledično nostalgičnostjo nas nagovori tudi prva knjiga esejev večkrat nagrajenega in prevajanega pesnika Esada Babačića Veš, mašina, svoj dolg. Eseji so nastajali, kot pove avtor, pod strogo taktirko, predvsem časovno, urednika Alija Žerdina, medtem, ko jih je v knjižno izdajo pomagal oblikovati urednik Andrej Blatnik. Knjiga obsega temeljna vprašanja današnje družbe in se sprašuje o vsem tistem, česar več ne poznamo, torej predvsem o duhu, ki ga ne znamo ustrezno ovrednotiti, čeprav je še vedno nekje tu – okoli nas.
O nečem, ker je tu med nami – sicer že slabo stoletje in pol, govori tudi Kratka zgodovina gibanja. Prevod distopičnega romana Petre Hůlove ki izpostavi feministično gibanje in njegove negativne presežke, je predstavila prevajalka Nives Vidrih in povedala, da knjiga pokaže, kaj ženske zmorejo ko pretiravajo s svojimi sposobnostmi in da je roman v tem smislu zanimiv, saj ga je mogoče brati kot feminističnega ali nefeminističnega, kar prevajalka razume kot zelo prebrisano.
Andrej Blatnik je kot zadnjo knjigo predstavil Duh Časa, avtorja Michela Butorja v prevodu Suzane Koncut. O v slovenščino malo prevajanega avtorja, sicer enega od utemeljiteljev novega romana in dobitnika vrste nagrad knjigi je razložil, da je to potopis, natančneje spada pod opise poti po Sredozemlju.
V nadaljevanju je Aljoša Harlamov začel svojo predstavitev s citatom iz Jezera, romana Biance Bellové v prevodu Anjuše Belehar. Namreč, tudi v tem primeru gre za distopični roman, ob katerem se ves čas sprašujemo kdaj točno se dogaja. Kraj je sicer znan – obala jezera, ki je bolj kot ne zastrupljena, kar povzroča stanje, v katerem ljudje težko živijo. Hkrati pa pripoveduje o neki post sovjetski resničnosti narodov preko tragične zgodbe dečka.
Novinarsko konferenco pa je zaključil prevajalec Iztok Ilc, z več kot zanimivo predstavitvijo knjige Serotonin. Po njegovih besedah je to roman o izneverjenju. Knjiga govori o glavnem junaku, ki življenje spusti iz rok.
Na Radiu Kaos ne puščamo stvari iz rok, pač pa z zanimanjem pričakujemo novo tiskovno konferenco Cankarjeve založbe, ki bo čez nekaj dni in s katere, seveda, dobite najpomembnejše informacije.
Za Radio KAOS sem prispevek pripravila Urška Pengov Bitenc.