Pri Mladinski izdali knjigo o Rudolfu Maistru

Pri nastanku knjige so sodelovali Mihael Glavan, Igor Grdina, Andrej Misson, Alenka Puhar, Milček Komelj, Vlasta Stavbar, Alenka Juvan, Peter Krečič, Milan Lovrenčič, Primož Premzl in Aleš Berger.

V petek smo praznovali dan Rudolfa Maistra, slovenskega pesnika, generala in borca za severno mejo, ki se je leta 1874 rodil v Kamniku. Letos poteka tudi 100 obletnica konca prve svetovne vojne, ki je imela velik vpliv tudi na slovensko etnično ozemlje. Naj spomnimo le na Soško fronto in reakcijo italijanskih sil ob koncu vojne, pa tudi na kraljevino Srbijo, ki se je po 33 dneh države Slovencev Hrvatov v in Srbov, kot del ozemlja izven takrat že propadlega avstro-ogrskega imperija, zavzela za skupno državo južnih Slovanov in tako je nastala kraljevina Jugoslavija.
Ko se je Maister leta 18 uprl razglasitvi Maribora in spodnje Štajerske za del Nemške Avstrije, je postavil temelj za današnjo slovensko severno mejo. Kljub na splošno neuspešnem referendumu v coni A, se je nekaj občin le odločilo za priključitev k takratni kraljevini.

Torej, tudi zaradi stote obletnice bojev za severno mejo, so se pri Mladinski knjigi Zložbi odloči, da izdajo knjigo, v bistvu album z naslovom Rudolf Maister – Sto let severne meje; Življenje in delo Rudolfa Maistra Vojanova, 1874-1934.

Knjigo oziroma album so predstavili že v začetku meseca, na tiskovini konferenci v Mestnem muzeju, kjer so bili prisotni poleg Nele Malečkar, ki je povezovala tiskovno konferenco, sledeči avtorji: Alenka Juvan, Primož Premzl, Milček Komelj, Mihael Glavan in Vlasta Stavbar.
Ne glede na zgodovinsko podlago za izdajo knjige, je na tiskovni konferenci beseda tekla predvsem o tem, na kakšen način se spominjamo Rudolfa Maistra; torej o njegovih obeležjih, zapuščinah in tako naprej, ki so le s težka prejele primeren kulturnozgodovinski status. Prvi in glavni avtor, ki je tudi večinsko prispeval k zgodbi v knjigi, je Mihael Glavan, ki je o Maistru na kratko povedal, da je bil celovita osebnost, tako umetnik, kot general, razvijalec slovenskega vojaškega jezika, ki je zahteval, da dobi naziv general, ne iz lastne nečimrnosti, pač pa zato, da je lahko pariral nemškim vojakom. Odlikovalo ga je predvsem hitro in pravilno odločanje.

V nadaljevanju je doktor Milček Komelj obravnaval Maistra kot umetnika ter hkrati izpostavil kompliciran posthumen odnos do borca za severno mejo, predvsem pri načinu izbora in postavitve spomenikov. Njegovo pripovedovanje o kulturnem spominu na Maistra sta pa dopolnila Vlasta Stavbar, skrbnica Maistrove knjižne zapuščine, ki je poudarila, da je bil Maister velik bibliofil in da je vesela, da bo po dolgih letih prizadevanja ravno letos tej knjižni zapuščini uspelo podbiti status kulturnega spomenika državnega pomena, medtem ko je skrbnica Maistrove rojstne hiše v Kamniku navedla, da je vedno več zanimanja za Maistrovo zapuščino, kar je očitno iz obiska muzeja v Kamniku, ki je veliko večji kot pred leti. Primožu Premzlu, založniku, galeristu in zbiratelju, pa so se zahvalili za sodelovanju pri projektu v zvezi z Maistrom, saj je poskrbel za večino slikovnega gradiva, zbranega v knjigi.

Za Radio KAOS sem prispevek pripravila Urška Pengov Bitenc.

Leave a Reply

Your email address will not be published.