Pri Mladinski pet novih knjig za mlade bralce

Prejšnji torek nam je Irena Matko Lukan, urednica leposlovja pri Mladinski knjigi Založbi, predstavila pet njihovih novosti: Pasji mož – snet s ketne, izpod peresa Dava Pilkeyja – knjigo je prevedel in priredil Boštjan Gorenc – Pižama; Palčič Julije Donaldson, ki ga je prepesnila Nina Dekleva in ravno tako prevedla Pet Grdin, knjigo za otroke iste avtorice. Huiqin Wang je po izdani knjigi o Hallersteinu napisala še knjigo Jaz, Marco Polo, ki jo je prevedel Andrej Stopar; Zadnja predstavljena knjiga pa je bila prva knjiga za otroke, ki jo je napisal Andrej Skubic, Ne bi smel odpreti tistih vrat, prva iz zbirke Trio Golaznikus – ilustrirala jo je Tanja Komadina.

Prvo predstavljena knjiga je bila tako Pasji mož – snet s ketne, o kateri je prevajalec povedal, da je tisto prvo, kar opazimo »popeglan jezik« torej jezik brez slovničnih napak. Sicer pa v knjigi nastopajo pasji mož, najbolj zlobni maček na svetu, Peterček in Čofka, zlobna riba, ki na neki točki dobi nadnaravne sposobnosti.

Nato je sledila predstavitev knjige Palčič in knjige Pet grdin, ki ju je prevedla Nina Dekleva. Preden pa je Dekleva razložila na kakšen način je prevajala obe knjigi, je besedo dobila Martina Peštaj, odgovorna urednica otroškega programa na RTV Slovenija. Namreč, pri Mladinski knjigi Založbi večkrat sodelujejo z RTV Slovenija, kot je povedala Matko Lukanova, saj na ta način s priloženimi DVD-ji k otroškim knjigam zagotovijo, da liki v knjigi dobijo tudi živo podobo.

Peštajeva je povedala, da odkupujejo risanke pri Studio Magic Lights Pictures in jih prevedene in sinhronizirane objavijo ravno tako za Božič, a z enoletno zamudo. Magic Lights Pictures tako vsako leto naredi polurno animacijo na podlagi izdanih knjig za otroke tandema, kot so ga poimenovali pri Mladinski, Julia Donaldson in Axel Scheffler.

Dekleva je glede knjige Palčič rekla, da prevod za knjigo ni bil tako težak, ker je pred tem prevedla že risanko z isto vsebino. Pet Grdin pa naj bi bil večji zalogaj, ker je šlo za prvi prevod, kjer se je bilo potrebno zadeve lotiti od začetka in malo drugače. Palčičeva zgodba je taka, da ga splet naključij odnese v svet. Dogajajo se mu razne pustolovščine in to ne ravno po njegovi volji. Bistvo zgodbe je, da je pomembno preživljati čas z družino. Pet grdin pa je hudomušna knjiga z moralno noto, kjer se 5 grdih živali na koncu razume kot lepo vsako po svoje.

Huiqin Wang je v nadaljevanju predstavila svojo tretjo avtorsko slikanico, v kateri je povzela zgodbo potovanja Marca Pola na Vzhod v dveh jezikih – ob njej se spoznava Kitajsko, svilno pot in kitajski jezik. Slikanico bodo z veseljem vzeli v roke tako otroci kot odrasli, saj nam avtorica skozi slikovite opise dogodivščin Marca Pola približa svet drugačnih, na prvi pogled oddaljenih kultur in svetov. Slikanico je prevedel Andrej Stopar.

Za zaključek je svojo prvo knjigo za otroke, in kot je navedel sam, več kot očitno ne zadnjo, predstavil Andrej E. Skubic. Naslov knjige je Ne bi smel odpreti tistih vrat in je prva zbirka iz zbirke Trio Golaznikus.
Avtor še doda, da so napisane že štiri zgodbice, in, da ima še polno idej za nove stvaritve. Stvaritve same zase pa so tudi spremljajoče ilustracije, ki jih je oblikovala Tanja Komadina, ki pa je o svojem delu povedala, da je dobila čisto prosto pot pri oblikovanju likov, saj v knjigi niso nikjer opisani.

Za radio KAOS sem prispevek pripravila Urška Pengov Bitenc.