Prihodnost šolstva je v potenciranju dobrega in lepega

Kulturni bazar 2011 temelji na razvojni triadi: slišati/videti, poiskati/preskusiti, vedeti/znati

V naši državi velja prepričanje, da je treba opraviti temeljite sistemske reforme, pa bo hitro vse urejeno. Vendar se pogosto zgodi, da z globokimi in ostrimi rezi izgubimo končni cilj. Zato so se na Ministrstvu za kulturo odločili za konkretne projekte, iz katerih se na podlagi dobre prakse iztisnejo ali izvlečejo nastavki za učinkovite spremembe. Mednje sodi tudi zdaj že vsakoletni Kulturni bazar; letošnji je ob 9. uri odprl vrata v Cankarjevem domu.

Izobraževanje je vse bolj množično in zgolj z organizacijskimi spremembami in kopičenjem podatkov ne more preseči obstoječih strukturnih omejitev. Da sistemske spremembe še zdaleč niso vse, je prepričana tudi dr. Andreja Barle Lakota z Ministrstva za šolstvo in šport. Pri tem so dosegli že zavidljive uspehe, saj so učitelji vse bolj interdiciplinarno usposobljeni. S projektom, podprtim tudi s sredstvi EU in ki so ga tam tudi predstavili, pa so poželi zelo pozitivne odmeve prav zaradi izjemnega angažmaja učiteljev; pripravljen je tudi zbornik, ki bo v pomoč pedagoškim delavcem pri načrtovanju in izvajanju teh dejavnosti. Leta 2009 so bila na podlagi nacionalnega dokumenta pripravljena izhodišča, kako umetnostno vzgojo vključiti v izobraževalni proces.

Želijo spodbuditi podobno prakso tudi v drugih šolah po Sloveniji. Tokrat so k realizaciji programov na Kulturnem bazarju povabili tudi študente z najrazličnejših študijskih smeri, ki se bodo pri svojem delu srečevali s pedagoškimi nalogami ali delom v kulturnih institucijah. Povabili so seveda tudi starše, ne le otroke; starši sodelujejo v različnih delavnicah in na predstavitvah, ki presegajo kulturno vzgojno dejavnost v šolah. S sodelovanjem RTV Slovenija predstavljajo tudi delovanje medijev za in v kulturi. Ob izvršnem producentu Cankarjevem domu so Kulturni bazar pripravili še Zavod za šolstvo, MŠŠ in Ministrstvo za kulturo ter 200 kulturnih ustanov in samostojnih kulturnih ustvarjalcev s programi, ki so že financirani iz javnih sredstev.

Vstopnine seveda ni; Kulturni Bazar sodi v program strokovnega izobraževanja učiteljev, kar pomeni, da se njihova udeležba ustrezno točkuje za napredovanje v pedagoški službi. Aktivno se ga udeležuje 750 učiteljev in še mnogo tistih, ki si dogajanje zgolj ogledujejo. Tu je že kar nekaj razredov z različnih osnovnih šol, pa tudi nekateri ključni ljudje z različnih ministrstev so je že od otvoritve v Cankarjevem domu, pravi državni sekretar Stojan Pelko.

Na Kulturnem bazarju so tudi strokovnjaki z različnih delovnih področij s kar nekaj ministrstev. Izdali so tudi enovit katalog s programi in podatki o sodelujočih institucijah in ustvarjalcih, sem še zapisal Andrej Pengov, avtor tega prispevka, ki sem objavljeno gradivo posnel na novinarski konferenci pred tednom dni. O tem, kako dobro in lepo je bilo danes v Cankarjevem domu pa morda kaj več jutri ali šele ob letu osorej…

Leave a Reply

Your email address will not be published.