Prosim za nove izvode knjige – osmo poglavje je le kopica praznih listov
|
V okvir tiskovne konference, ki je potekala kašen teden dni nazaj, se pravi v začetku meseca decembra in katere namen je večinoma bil predstaviti knjige v okviru zbirke Kondor, torej nove izvode Mladinske knjige Založbe, se je v predstavitev vrinil roman avtorice Nino Haratišvili, že tretji roman te avtorice, ki ga je prevedla Nina Kranjc. Gruzijka, ki v nemščini razlaga Gruzijo in življenje v tamkajšnjih pogojih, je tokrat prevedena z Osmim življenjem, torej osmimi zgodbami o osmih, bolje sedmih osebah, kajti osmo poglavje očitno sestavite sami.
Osmemu naslovu namreč sledijo nepopisani listi papirja, ki so tudi že zmotili izkušene in prekaljene knjižničarke in jih zavedli v zahtevo po novih, pravilnejših izvodih. Sedem – torej pravljično število, pri čemer sploh ni nujno, da bi lahko bil to poudarek – življenj pa v toku popisanih dogodkov pripoveduje zgodovino devetnajstega, dvajsetega in enaindvajsetega stoletja Gruzije.
Hkrati zanimivo in povedno je, da so se pri Mladinski knjigi odločili predstaviti Nino Haratišvili poleg zbirke Kondor, kar seveda zmanjšuje njen predstavitveni potencial v določenem aspektu. Po drugi strani je teh osem življenj imelo priložnost se predstaviti poleg Annie Ernaux, Nobelove nagrajenke za literaturo leta 2022, kar je potrjuje, da je zbirka Kondor elitna knjižna zbirka z najpomembnejšimi deli tujih klasikov in slovenskih sodobnikov. V tokratni Kondorjevi izdaji je z Annie Ernaux predstavljena oblika specifično francoskega besedila le recit, ki je Francozom lastna oblika in se le stežkoma prevaja v nekaj, kar bi v slovenščini razumeli kot primeren literarni žanr, nam je zaupala Suzana Koncut, prevajalka. To toliko bolj potrjuje dejstvo, da so pripovedi Anni Ernaux, predstavljene v okviru te izdaje, nastale v različnih letih, a izdaja vsebuje tudi najbolj sodobno besedilo avtorice iz leta 2022. Gre za komentiranje, reflektirane in postavljanje v kontekst, ki pa je sicer bistvena značilnost njenih del, pravi prevajalka. Tudi v tej zbirki Annie Ernaux postavlja lastne izkušnje v kontekst nekih jasnih okoliščin, ki jih problematizira, čeprav se sama brani oznake avtorice avto-fikcije – torej se stalno giblje na relaciji družbeno-intimno. V tej zbirki so predstavljena štiri kratka, skorajda surova besedila, ki pripovedujejo zgodbo o zelo globoki osebni izkušnji, ki pa je podana nevtralno in objektivno, ne glede na to, da želi s svojimi deli poudariti probleme biti ženska v sodobni družbi.
Natalia Ginzburg je zelo pomembno ime italijanske književnosti dvajsetega stoletja, je nadaljeval Andrej Ilc, urednik pri Mladinski knjigi Zložbi, ki je sicer povezoval celotno tiskovno konferenco in avtoričin pretežno pisemski roman Dragi Michele predstavil kot delo, ki postavlja v ospredje družino in esejistične zbirke Male vrline, ki zaokrožuje njeno predstavitev, odvijajočo se skozi globoke modrosti in večne resnice. Male vrline naj bi veljale za eno pomembnejših esejističnih zbirk dvajsetega stoletja nasploh. Zbirka je sicer izšla leta 1962, roman Dragi Michele pa leta 1973. Prvo in drugo predstavljeno delo je v tokratni izdaji prevedla Anita Jadrič, ki je tudi spregovorila na tiskovni konferenci in opozorila, da je avtorica prejemnica najuglednejše italijanske literarne nagrade strega in da je njeno pisanje prepoznano kot tisto, ki skozi preproste besede izpoveduje globoke modrosti in večne resnice.
Wystan Hugh Auden v svojih delih obravnava bistvena vprašanja svojega časa. Tako raziskuje vlogo ideologije, zlasti v obdobju recesije in druge svetovne vojne, naravo ljubezni in erotičnih razmerij ter težave pri duhovnem iskanju. Pesemski izbor Za družbo, v samosti je najbolj celovita in obsežna predstavitev Audna doslej, saj prinaša izbor iz njegovega celotnega pesniškega opusa, vključno z nekaj značilnimi primeri dramskih spevov.
Eden najpomembnejših pesnikov 20. stoletja Wystan Hugh Auden (1907–1973) je v svojem življenju ustvaril več kot tri ducate knjig poezije in proze: okoli štiristo pesmi in čez štiristo esejev in kritik s področij književnosti, zgodovine, politike, glasbe, religije in še česa, so zapisali v sporočilu za javnost. Delo je prevedla Nada Grošelj.
Preostalo delo iz zbirke Kondor v okviru tokratne predstavitve je izvirno slovensko. Jani Virk je nadvse plodovit avtor, ki pa je tokrat izdal kratko prozo pod naslovom Metulj v jantarju. Zgodba je oblikovana kronološko, a v obratni smeri, od zadnje, revijalno objavljene zgodbe Obletnica do ene prvih Smrt v hiši iz leta 1987. To neobičajno zaporedje zagotavlja svojevrsten bralski užitek, obenem pa bo pozorni bralec opazil stalnice Virkovega opusa, kot so prepletanje ljubezni in smrti ter prisotnost vesolja. Virkov pisateljski svet se sicer rodi iz absurda, ki bi ga lahko razumeli kot odziv na vprašanje o (ne)smislu življenja, zapisanega smrti. Izdajo je uredila Julija Uršič, ki se je tudi odločila za vzvratno kronologijo predstavitve zbirke, kot je razložila na tiskovni konferenci, ki je potekala v prostorih Mladinske knjige Založbe.
Za Radio KAOS Urška Pengov Bitenc.