S predsednico programskega odbora 39. Slovenskega knjižnega sejma o izkupičku dogodka
|
Gadja Kraljica, Ajdovska deklica na Prisanku in Kozorog je le nekaj pripovedk, ki so sedaj vključene v antologijo Sto slovenskih ljudskih katero je ilustriralo 25 znanih slovenskih ilustratorjev – je z veseljem pripomnila Helena Kraljič iz založbe Morfem, brez omembe nagrade avtorici za najboljšo knjigo 39. Slovenskega knjižnem sejma. Saj to je vendarle znano, kajne?
Vsekakor bi moralo biti znano, saj je letošnji sejem obiskalo tam nekje, pravi Helena, okoli 52 tisoč obiskovalcev. Da, drži, tudi na radiu KAOS smo pokukali v zaključne bilance letošnjega knjižnega sejma, pa vendarle nismo toliko motrili številke, v kolikor entuziazem in samozavest, ki preveva organizatorje od kar jih je pod okrilje vzelo Gospodarsko razstavišče.
Gospa Kraljič, predsednica Programskega odbora 39. Slovenskega knjižnega sejma, je seveda povzela njihovo zgodbo, v tem primeru zgodbo organizatorjev knjižnega sejma, ter razložila tudi malenkosti, ki so daleč od tega, da bi bile obsoletne. Pa vendarle se povzetek oziroma bilanca stekata v nekaj osnovnih parametrov:
Finančna bilanca se definira v teh dneh, a je mogoče reči, da je bilo 7 tisoč obiskovalcev več in da je bila prodaja na zadovoljivi ravni ter da rdečih številk ne bo.
Po vsebinski plati je presenetil predvsem obisk. Na podlagi štirih odrov: glavnega, Pogovorne postaje, Pisateljskega odra in Odra mladih so predstavili več kot 260 dogodkov. Po oceni gospe Kraljič je bil sicer Glavni oder največje stroškovno mesto, a vendarle se je gnetlo ob tem odru največ ljudi, a so diskretnost zagotovili z zvočno bariero oz. zaveso, ob enem pa je ta oder tudi največji doprinos k sejmu.
Knjigosled, kot program za osnovne šole in gimnazije je skoraj stalni obsejemski spremljevalec, vsebinsko pa je sestavljen iz več sklopov ki jih, ob izbiri določenih s strani šol, ki tako sestavijo sebi primeren program, nato predstavi kurator.
Največja prednost Gospodarskega razstavišča je seveda obširen prostor, ki ga ponuja, tudi za programe kot je Založniška akademija, ki je bila sicer skromno, pa vendar za slovenski prostor dobro obiskana. Zgodba častnimi gosti naj bi potekala uspešno, ravno tako kot sodelovanje z ZDSLU, ki je letos sodeloval drugič, tudi tokrat uspešno.
Morebiti za konec le še nekaj osnovnih podatkov. Torej, Slovenski knjižni sejem je leta 2023 imel 52 tisoč obiskovalcev, Schwentnerjevo nagrado so podelili Mihi Kovaču, knjiga, ki jo je uredila Duška Kunaver je najboljša knjiga leta, Zbirka Sozvezdja Jerneje Rodice je najlepše oblikovana knjižna zbirka, medtem ko je najlepše oblikovana knjiga za odrasle Pastirji in klavnica, nagrada za najboljši literarni prvenec pa gre Pii Prezelj s Težko vodo. Nagrade so torej podeljene vse in niti ena več.
Prispevek sem pripravila Urška Pengov Bitenc