Šeligova besedila so (zgolj) motiv za Izobčenke. V Mali drami.

Izobčenke, avtorski projekt za katerega so se ustvarjalci oprli na štiri dramska in dve literarni besedili Rudija Šeliga, pričajo o nas, so v SNG Drama Ljubljana zapisali v gradivih za to predstavo na odru Male Drame. Pravzaprav, podčrtujejo, da razpirajo tiste naše mikrokosmose, ki jih lahko poimenujemo dušni prostori; Kar pa je prostor duše, je tudi prostor rituala, predvsem gledališkega; Šeliga fascinira magija v gledališču in ta uprizoritev je, vsaj do trenukta, ko gledalec, občinstvo v njej še ne sodeluje in če se sklicujemo samo na sestanku z novinarji povedano in po vpogledih v gledališki list, res neke vrste čarovnija; Kar je pravzaprav prirojena lastnost gledališča; Dobrega uprizarjanja vsakdanjih in zgodovinskih resnic in iluzij. Predstava Izobčenke pa se zdi – vsaj pred ogledom je tak vtis – še bolj mistična, skrivnostna.

Morda se v prihodnje pol ure utegnete tudi sami prepričati, da je temu (morda) tako. Se kar splača. Pred-vložek v obisk te predstave, ki je bila kot neke vrste generalka na sporedu že maja meseca v okviru Drama Festivala, se utegne obrestovati. Temu gledališkemu tripthu so – znova: menda(!?) – doslej namerili tri ure – z odmorom vred, kakopak. Vendar, kot bo slišati in videti, tudi to ni povsem gotovo.

Gledališki izdelek, ki ni le igra pač pa vse, kar se na odrskih deskah more zgoditi, če ponovimo za ustvarjalkami te uprizoritve, podpisujejo režiserka Mirjana Medojević, dramaturga Eva Kraševec in Ilija Đurović, scenograf Branko Hojnik, lektorica Tatjana Stanič, avtorja glasbe Ina Puntar in Samo Kutin ter trije oblikovalci luči Nina Ivanišin, Vlado Glavan in Branko Hojnik; Igrajo Tina Vrbnjak, Nina Ivanišin, Tamara Avguštin, Ina Puntar in Samo Kutin.

Na novinarski konferenci v Drama Kavarni sem za Radio KAOS bil Andrej Pengov, ki sem tudi posnel in za objavo pripravil tamkajšnje dogajanje. Ogledal si bom tudi – kot v gledališkem listu označi tak dogodek dramatik in gledališčnik profesor Blaž Lukan – uradno premiero. Morda se potem znova oglasim… V prispevku uporabljene fotografije z vaj so delo Petra Uhana. Kar je bilo, bo spet, kot preberemo moto k tej predstavi na robu spletnega zavihka Izobčenk. Če bo doslednost odprtega teatra, ki je v nenehnem procesu še obveljala, si upamo reči, da morda bo pa le malo drugače… Na svidenje vsaj do takrat.