Slovenija rada bere – tudi v Bologni (ne le v Frankfurtu)

Sklepnega poročila o dosežkih Slovenije kot častne gostje na – v petek  končanem Mednarodnem sejmu otroške in mladinske literature v Bologni v trenutku, ko nastaja ta zapis, še nimamo; kako pa naj bi ga imeli, saj od takrat niso minili niti trije dnevi, če pa k temu dodamo opombo, da še vedno nimamo celovito predstavljenega poročila z lanskega častnega gostovanja Slovenije v Frankfurtu, ocenjenega na vsaj sedem milijonov evrov javnega denarja, lahko rezultate bolonjskega gostovanja bržčas pričakujemo mirneje in verjetno še letos ter vsaj tako zanosno kot nam je to, verjamemo, uspelo lani oktobra v Nemčiji. Po zagotovilih JAKRS so (bili) cilji na knjižnem sejmu v Bologni enaki tistim iz Frankfurta; Čeravno tokrat brez Žižka a z mnogimi nič manj sijajnimi avtorji, sodelavci, založbami in ustvarjalci; No, v veliki meri z ustvarjalkami ter izjemnimi založniki.

Med njimi je bil tudi Boštjan Gorenc; v ozkem hodniku med zaodrjem Velikega in tja do Levega odra ljubljanske Drame smo ga iz prevajalske slave Cyranoja de Bergeraca zasukali na levo okrog in ga povprašali tudi kako je bilo oni dan v Bologni.

Prispevek, pripravljen tako rekoč na večer zaključka sejma v Bologni, se je nekaj dni medil, iščoč nekaj uporabnega fotografskega gradiva, ki smo ga potem izvrtali med spominki našega sogovornika. Z Boštjanom Gorencem, v književniškem okolju (kamor, hvalabogu, sodijo tudi stripi), predvsem pa v performativnem svetu bolj znanem kot Pižama, sem se, ekskluzivno za Radio KAOS pogovarjal Andrej Pengov.