Smeli načrti PŠKM uresničujejo prihodnost

Peta Poletna šola managementa v kulturi se je posvetila kulturnim in kreativnim industrijam.

Že peto leto zapored se je v začetku julija odvijala Poletna šola kulturnega managementa, ki jo je ustanovil Svet za umestnost univerze v Ljubljani in ki je skupen projekt Ekonomske fakultete in akademij Univerze v Ljubljani. Letošnje programsko izhodišče so bile kulturne in kreativne industrije.

V uvodnem nagovoru in pozdravu udeležencev sta prorektor Boštjan Botas Kenda in profesor doktor Bogomir Kovač spomnila na začetke poletne šole ter njene dosedanje dosežke. Razložila sta tudi plane za prihodnost. Poletna šola ima torej že ustaljen okvirni program, del katerega so tudi podjetniški dan v NLB, kratek enodnevni obisk izbranega mesta ter zaključek v Narodni galeriji. Kot je izpostavil prorektor, ima ta poletna šola kar velik pomen v smislu povezovanja različnih disciplin v okviru Univerze v Ljubljani, zato je dal pobudo, da se v program in idejo vključijo tudi druge fakultete Univerze v Ljubljani, tudi zato, da lahko univerza uresničuje svoj prispevek k razvoju družbe.

Tudi zaradi širitve pobude kulturnega managementa in predloga vključitve drugih fakultet, smo profesorja prorektorja Botas Kendo podrobneje povprašali o uporabni vrednosti poletne šole managementa v kulturi in prihodnih načrtih za ta program ter tudi kaj managerski predmeti pomenijo študentom na akademijah. Povedal je tudi, da je tak program nujen za slovensko okolje. Šole se vsako leto udeležujejo umetniki iz različnih umetniških usmeritev. Program poletno šole naj bi postal interdisciplinarni program na podiplomskem študiju. Sicer pa na likovni akademiji že imajo predmet, ki se posveča ekonomiki in v tej smeri (torej v smeri poglobitve ekonomskih znanj) izdelujejo strategijo akademije.

Ker se na poletni šoli, ne glede na ves njen spremljevalni program, ne moremo znebiti občutka, da se posveča predvsem izobraževanju umetnikov v managementu, smo pred kamero povabili tudi dekanijo Ekonomske fakultete, doktorico Metko Tekavčič, katero smo za konec povprašali, ali šola posreduje tudi kaj umetniškega znanja ekonomistom? Da bi pri tem torej šlo za neko boljšo promocijo kulture same. Seveda pa smo najprej postavili vprašanje o pomembnosti šole za fakulteto ter na koncu, kako dekanica vidi razvoj poltene šole kulturnega managementa?

Dekanica pravi, da ne glede na to, da šola še ni mednarodna, je pomembno odpirati teme, ki oblikujejo slovenski družbeni trenutek in hkrati širiti obzorja. Predvsem pa so sedanje izkušnje poletne šole prispevale k razumevanju kako oblikovati podiplomski interdisciplinarni program managementa v kulturi. Študentke in študentje se zavedajo pomena kulture, predvsem tega, da se vanjo splača vlagati. Šola sama pa naj bi se povezala z drugo mednarodno poletno šolo in tudi temu programu dala na izbiro predmete, ki so sestavni del poletne šole kulturnega managementa ter tako tudi sama postala mednarodna.

Glede na to, da je pričujoči prispevek nastajal, ko so bil udeleženci poletne šole na obisku v Gradcu, je torej jasno, da želi šola izkoristiti ves mednarodni potencial, ki bi ga lahko imela. Razumemo, da predvsem v smislu mreženja in bodočih skupnih projektov. Poleg neštetega, bi verjetno bili predmeti v sklopu šole kulturnega managementa v angleščini dodaten učinkovit kanal za predstavitev, promocijo slovenskih umetniških dosežkov.

Za Radio KAOS sem prispevek pripravila Urška Pengov Bitenc

Leave a Reply

Your email address will not be published.