Svet naj izve za njihovo zgodbo; Vendar kdaj kasneje. Tudi 22. FDF je zaradi COVID-19 PRESTAVLJEN.

Cankarjev dom, 9. marca, popoldne: Od 9. do 15. marca – PRESTAVLJENE ALI ODPOVEDANE VSE PRIREDITVE RAZEN RAZSTAV. Skladno z uredbo Ministrstva za zdravje so v Cankarjevem domu vse prireditve do vključno 15. marca prestavili na poznejši datum ali jih odpovedali. O nadomestnih datumih prireditev oz. načinih vračila kupnine bodo obveščali predvidoma po 16. marcu. Simon Popek, programski direktor FDF: Delovna etika v ekstremnih razmerah, zavezanost poklicu ne glede na finančno izravnavo, to so nekatere (pogojno optimistične) teme, ki jih lahko izluščimo iz letošnjega programa FDF. Nismo jih načrtovali, tudi zato so tovrstna naključja najlepša, saj pričajo o nevsiljivi, nestrankarski selektorski (no, delovni) vnemi. Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije: V središču našega dela so ljudje, s katerimi človekove pravice zaživijo, pogosto pa jih, žal, prav ti tudi kršijo. Podobno kot dokumentarni filmi dajo glas in podobo svojim protagonistom, ki s tem dobijo možnost, da povedo svojo zgodbo in jo približajo drugim…

Pred petimi dnevi smo se neposredno v programu pogovarjali s programskim direktorjem Dvaindvajsetega Festivala dokumentarnega filma, ki bi se moral začeti jutri, v sredo enajstega marca; Včeraj, v ponedeljek popoldne pa so nas iz Cankarjevega doma obvestili, da je skladno z uredbo Ministrstva za zdravje zaradi koronavirusa festival do nadaljnjega prestavljen; Takoj so začeli iskati možnosti za nadomestne termine in urejati vrsto dokaj zapletenih avtorskih pravic in dovoljenj za festivalske projekcije: Prva konkretnejša sporočila z novimi podatki in termini lahko pričakujemo po 16_marcu.

Ni vrag, da bomo prej kot slej tudi tega hudiča obvladali, morda tudi zatrli; Razlogov in orodij za to nam ne bo zmanjkalo; Da nam pa volja in elan ne poideta, kaj šele delovna etika, ki je rdeča nit 22_FDF, pogovor s programskih direktorjem objavljamo tudi v tej medmrežni, posodobljeni različici; Ko bo znano, kdaj bo nov festivalski termin pa ga bomo bržčas še enkrat ponovili. 

Triintrideset dokumentarcev, od tega  je 17 kratkih razvrščenih v 8 podsekcij petega festivalskega sklopa Retrospektiva, za katero je Simon Popek, programski direktor Dvaindvajsetega Festivala dokumentarnega filma, izbral vzhodnonemški film v letih od konca druge svetovne vojne, pravzaprav leto zatem (1946) do padca Berlinskega zidu, se ne bo odvrtelo v osmih dneh med enajstim in osemnajstim marcem, kakor je bilo še včeraj predvideno. Kot zapisano, projekcije so prestavljene, danes še ne vemo v katero časovno obdobje. Te filme v osmih nizih oziroma podsekcijah si bo moč ogledati le enkrat, saj nimajo – tako kot večina filmov iz nabora šestnajstih v štirih drugih sekcijah – predvidene druge projekcije, tako da zanje ni mogoče izbirati datuma in ure ogleda.  Med omenjenimi šestnajstimi, ki so razvrščeni v sekcijo Tekmovalni, kjer bo moč videti pet dokumentarnih celovečercev, so potem še štirje v sekciji Aktualni, družbenopolitični, in trije v sekciji Miti, ikone, mediji ter štirje med Intimnimi in globalnimi portreti.

Festivalske projekcije bodo v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma, Kinodvoru in v dvorani Slovenske kinoteke. Podrobnosti – organizacijske in predvsem vsebinske, ki so narekovale izbor in nabor kot ga bomo lahko videli od srede v tem in do srede  prihodnjem tednu, nam je v pogovoru razkril Simon Popek. Za slavnostno odprtje festivala, ki bo  četrta projekcija prvega dne, so  izbrali zdaj že slavno in znamenito makedonsko Medeno deželo, film je uvrščen v sekcijo Intimni in globalni portreti, za sklepno prireditev prihodnjo sredo, kjer bodo podelili tudi nagrado Amnesty International Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic pa so izbrali romunski film Kolektiv. Delo kot vrednota v dobrem in slabem ter delovna etika sta pravzaprav neke vrste vezno tkivo, rdeča nit tega 22. FDF. Mednarodno žirijo sestavljajo režiser in producent Rok Biček, socialna delavka in po angažmaju prostovoljka pri delu z otroki in mladostniki Tina Plahutnik in Belgijka Maryse Hendrix, kriminologinja ter specialistka za transgeneracijsko in skupinsko psihologijo z izkušnjami v Libanonu in Kongu ter kot prostovoljka v vodstvu frankofonskega dela belgijske AI.

Oddajo podpisujem Andrej Pengov, fotografije z uvodne novinarske konference pa so delo Iztoka Dimica, objavljamo pa tudi niz fotografij iz arhivov posameznih filmskih producentov. Nasvidenje enkrat v prihodnje, žal ne od jutri naprej pričakovanih osem dni, v Cankarjevem domu, Kinoteki in Kinodvoru.