Tjaša Mislej je prvo ime Tedna slovenske drame kot ga še ni bilo. Pa še bo, saj je 50.
|
V ponedeljek, 6_aprila zvečer, bi se, če ne bi bilo epidemije novega korona virusa, v kranjskem Prešernovem gledališču na sklepni slovesnosti in z izbrano predstavo končal jubilejni 50_Teden slovenske drame. Zaključni dogodek in večino programa so zamaknili nekam v prihodnost, ko bodo obiski gledališč spet mogoči in ko bo uprizarjanje odrskih del znova varno; Precej verjetno je vse skupaj prestavljeno nekam v poletje, še raje v jesen, ko bomo morda le deležni uprizoritve niza sedmih predstav v tekmovalnem in še petih v spremljevalnem programu, ki jih je že pred več kot tremi meseci izbral selektor, tržaški gledališčnik, režiser in pisatelj Marko Sosič.
Med vikendom smo se o vsem tem pogovarjali z direktorico Prešernovega gledališča Kranj gospo Mirjam Drnovšček, v ponedeljek, ko je potekel embargo za najpomembnejšo novico ob koncu nikoli zares začetega dramatičnega tedna pa tudi z letošnjo Grumovo lavreatko, mlado in pred leti že nagrajeno dramatičarko Tjašo Mislej; Mimogrede, korenine njene rodbine segajo, kot se za to rodbinsko ime spodobi, na Primorsko, od koder poznamo pod ustvarjalno znamko – vsestranskega Mefa; Pogovora smo začeli seveda z vprašanjema po zdravju in mikrolokaciji njunega sedanjega ustvarjanja, dela in kontaktih z zunanjim svetom.
Najprej smo v nedeljo prek Skypa govorili z gospo Mirjam Drnovšček.
Ne glede na pandemijo, ki je povzročila tudi prepovedi dogajanj v gledališčih, je strokovna komisija v sestavi Srečko Fišer, Amelia Kraigher in Matej Bogataj, ki ji je predsedoval, prebrala in proučila enainštirideset besedili, ki so se potegovala za nagrado Slavka Gruma; v ožji izbor ja uvrstila pet dramskih besedil: Izkoristi in zavrzi me – Ize Strehar, Naše skladišče – Tjaše Mislej, rabljena roba – Simone Semenič, Sedem dni – Katarine Morano in Žige Divjaka ter Vse OK – Simone Hamer. Soglasno so se odločili, da med nominiranimi besedili nagrado Slavka Gruma za novo izvirno slovensko dramsko besedilo dodelijo Tjaši Mislej za Naše skladišče. In, kot že rečeno in zapisano, je naša druga sogovornica dobitnica letošnje nagrade; podeljena ji bo ob priložnosti, ko bodo to omogočale razmere, v katerih bodo lahko izvedli vsaj tekmovalni del prestavljenega 50. tedna slovenske drame.
Če se marsikomu v slovenskih kulturnih in umetniških javnostih zdi, da je vsestransko izobražena dramatičarka in pedagoginja v večkulturnih skupnostih 35-letna Tjaša Mislej novo ime v slovenski dramatiki, bo držalo samo to, da jo je v konkurenci izjemnih avtoric in enega soavtorja letošnje Grumovo branje izpostavilo bolj kot druga zveneča in uveljavljena avtorska imena. Ob nagrajenem Našem skladišču so tu vsaj še štiri njena za uprizoritev že nekaj časa znana in dobro »našpičena« besedila; o dveh od skupaj petih sva govorila tudi v pričujočem pogovoru.
Prvo, Panj naslovljeno, je bilo kot bralna uprizoritev pred šestimi leti odmevno interpretirano v ljubljanski Drami, na 44. Tednu slovenske drame pa mu je bila dodeljena Nagrada za mladega dramatika. No, takrat, leta 2014, še zelo mlado dramatičarko, kakopak!
Druga njena dela, razen pravkar omenjenega Panja, še niso bila postavljena na oder, najnovejše besedilo Ena kri pa bi moralo biti pred nekaj več kot dvema tednoma uprizorjeno na prav tako odpovedanem Festivalu dramske pisave Vzkrik. Z Mojco Madon, ki je prevzela režijo, sta se že resno, tudi s promocijskimi posnetki pripravljali na premiero.
Nekaj teh fotografij smo uporabili tudi v tem prispevku, kot tudi tiste z uprizoritve Panja (foto: Peter Uhan) in še katero iz obdobja priprav na 50. Teden slovenske drame v Prešernovem gledališču Kranj (foto: Anja Smaka, Zala Jelenc, spletna stran PGK) in s spletne stran MGL Pogovora in prispevek v celoti sem za Radio KAOS pripravil in realiziral Andrej Pengov.