Stojko v MNZ: Kuba 1978 (Porumenele fotografije)

Ob petindvajsetletnici napada upornikov, ki sta jih vodila brata Fidel in Raul Castro na vojašnico Moncada v Santiagu de Cuba, kar velja za uradni začetek kubanske revolucije, so v Havani organizirali enajsti svetovni festival mladine in študentov. To je bil začetek, v glavnem boleč, z žrtvami na obeh straneh in z – v prihodnjih petih in pol letih stopnjevano – diktaturo Fulgencia Batiste Zaldívarja, ki se je na položaj predsednika vlade in države dokopal poldrugo leto prej z ameriško podporo in državnim udarom. Pisalo se je leto 1952. Sedem let kasneje, v začetku 1059 pa je oblast končno prevzelo Castrovo revolucionarno gibanje 26. julij, ki si je nadelo ime prav po takrat neuspešnem napadu na Moncado leta 1953.

Petindvajset let potem pa sta se tam, na Kubi, znašla tudi fotoreporter Mladine Tone Stojko, danes mojster fotografije, in takrat glavni urednik tega mladinskega tednika Andrej Pengov; Danes, skoraj 40 let po svetovnem mladinskem festivalu v Havani pa sva se midva – Tone in Andrej – našla v studiu Radia KAOS; Pa ne zaradi kubanske revolucije in njenih obletnic; No, malo že, tudi zaradi tega, saj so bili to hkrati razlogi in povodi za nastanek izjemnega števila sijajnih fotografij tistega dela sveta, ki je bil za marsikoga, tudi za nas, težko ali povem nedostopen. Z izjemami, seveda. In prav omenjeni mladinski festival, kjer sva se lahko tako rekoč na dosegu s pogledom, ja največkrrat skozi fotoaparat, srečala z dvema vedno s pištolama opasanima predsednikoma – Kastrom in Arafatom, ki je bil tiste julijske in avgustovske dni pred 40-imi leti Fidelov gost, tako kot večina nas…

Tone je tistih devet, morda deset dni na Kubi izkoristil za nastanek razkošja, bogastva brez števila fotografij, danes menda že rahlo porumenelih, za katere avtorica razstave 33-ih izbranih v Muzeju novejše zgodovine Nataša Strlič v razstavni zloženki zapiše, da gre za …izjemnime fotografije s Stojkovih kubanskih stranpoti, ki jim je dodal izrazito avtorski pogled na največji karibski otok slabih dvajset let po vzponu Fidela Castra na oblast… In doda… da Stojkove fotografije obiskovalca razstave vodijo v vrvež kubanskih ulic in v intimo zgradb ob njih, med nastopajoče slovenske in jugoslovanske umetnike na festivalu, ki je na enem mestu združil mlade različnih narodnosti in političnih sistemov, in za govorniški oder dolgoletnega kubanskega voditelja. Fotografsko izjemno zabeležena »barvitost« karnevalskega dogajanja razvidna tudi s črno-belih fotografij,  koncertni utrip skupine September in impozanten portret Fidela Castra je le nekaj motivov z razstave Toneta Stojka, ki je brez dvoma vredna ogleda.

O tem (in še o marsičem) sva govorila s Tonetom v pričujočem pogovoru, vsekakor vrednem pozornosti. Začela pa sva z materialnim dokazom najinega bivanja tam – s priložnostno majico z znakom svetovnega festivala mladih, ki je zdržala vseh 40 let…

Pogovor z mojstrom fotografije Tonetom Stojkom, avtorjem izjemnega kubanskega opusa, ki je nastal na največjem karibskem otoku pred skoraj 40-imi leti in katerih izbor je na ogled še do konca tega tedna v Muzeju novejše zgodovine, sem pripravil Andrej Pengov. Bilo bi lepo in priročno, če bi razstavo podaljšali, kar bi se glede na tri vmesne praznične tedne, razstava je bila odprta petega decembra, več kot spodobilo. V prispevku obavljene avtorske fotografije so seveda delo mojstra Stojka, uvodni in sklepni posnetki iz Muzeja novejše zgodovine pa so delo ekipe Radia KAOS, Za zvok, sliko in režijo je poskrbela Urška Pengov Bitenc. Na svidenje do prihodnjič!