Torej. Predstavitev zbirke Ergo in kot priloge – Ježa in samotni občutek.
|
S koncem avgusta so pri Mladinski knjigi predstavili novoustvarjeno zbirko Ergo, ustanovljeno med karanteno, torej pandemijo zloveščenevidniega in nadvse propulzivnega virusa, na kratko poimenovanega Covid- 19, – in ker virus še kar vztraja je jasno, da ima zbirka neverjeten potencial – tako v pogojih dela kot posledično v vsebini. Poleg tega so povabljenci urednika Andreja Ilca pospremili na trg prevod Staše Pavlovič, nizozemskega romana izpod peresa Toona Tellegena, z naslovom Jež in samotni občutek, z ilustracijami Ane Zavadlav.
Za prve izdaje v zbirki Ergo so prispevali: Jerca Kos, kot prevajalka knjižice V času Pandemije; doktor Tomaž Gruškovnik, s svojimi razmišljanji o pandemiji s Karantenozofijo; Aleš Berger z nizanjem premislekov, domislekov in doživljajev, zbranih v Brezah; doktor Renata Salecl s knjižico Človek človeku virus; O svoji zbirki Ta čas – 50 dni, 50 pesmi je spregovoril tudi urednik Ilc.
Najprej so predstavili knjigo Paola Giordana, V času Epidemije, ki je sicer izšla že konec marca. Avtor se v delu med drugim sprašuje, kako smo se znašli tukaj in kako naprej. Prevajalka Jerca Kos je nato nekaj več povedala o knjigi, kjer avtor še ugotavlja, koliko je še neznanega o trenutni svetovni situaciji in da sam mogoče ravno za to še ni napisal drugega dela oziroma nadaljevanja.
So pa zato nadaljevali s predstavitvijo dela Renate Salecl, Človek človeku virus, ki poda uvid, da se je iz medicinskega problema hitro generiral še družbeni oziroma socialni. Dr. Salecl je razložila, da v knjigi virus obravnava kot odnos, ki definira ljudi in povzroči nova razmišljanja o nas samih. To je ugotovila na podlagi o literature o prejšnjih pandemijah in njihovem napovedovanju le-teh. Ugotovila je, da so velesile opustile krizne načrte za pandemije, kar jih je seveda naredilo nepripravljene na izbruh Covid -a. Ne glede na to, je knjižica analiza intersubjektivne ravni in njenih sprememb v Covid pandemiji. Sama pravi, da pa zaključuje bolj pesimistično, kot bi si želela. Pravi, da smo na začetku pandemije veliko govorili o tem, da bo prišlo do družbenih sprememb, da se bomo začeli na novo zavedati problemov neenakosti, da bomo odprli nujne razprave o ekologiji – vse to so bile bolj pobožne želje. Dodatno, pravi, da so se vrata bolj na široko odprla za razne avtoritarne voditelje – in kot je razvidno, so tako v naši državi, kot okrog nas izkoristil pandemijo za raznovrstne zakone ali pa priprave zakonov, ki bodo omejilo demokracijo.
V nadaljevanju je doktor Gruškovnik razkril svoje razumevanje situacije, ki ga je strnil v Karantenozofiji. Pripovedoval je o svoji osebni izkušnji občutka filma – presunljivega filma. A se je vsako jutro znova zvedel, da je to žal realnost. In ravno to izkušnjo je prenesel v knjigo – iz katere izpelje idejo, da je ta realnost takšna, da od nje pobegnemo in jo preinterpretiramo kot fikcijo. A zaključi svojo pripoved z opozorilom, da ne bi prehitro delali globalnih zaključkov.
Aleš Berger je nato predstavil Breze, ki jih je spisal v bližini Blejskega jezera. Povzel je svojo situacijo in navade, ki jih je razvil med pandemijo ter na koncu dodal, da je na dan napisal gotovo več kot dve strani teksta.
Urednik Ilc pa je med pandemijo bral poezijo. Prvi dan karantene se je odločil, da bo vsak dan zbral eno pesem in je to sprva pošiljal kolegom, kasneje pa je pričel to objavljati na posebni spletni strani in ker se je na koncu izkazalo, da je to točno 50 dni in tako je zbirka dobila naslov – #Ta čas – 50 dni, 50 pesmi. Izbiranje pesmi je končal 4. maja, ko so se odprle knjigarne. Ob odločitvi za izid knjige pa se je dogovoril še z novo likovno urednico pri Mladinski knjigi, Tanjo Komadina, da je izdelala naslovnico, ki pa je tudi sicer med časom karantene risala ilustracije, ki dopolnjujejo Ilčevo zbirko. Kot pravi sama, je oblikovanje ilustracij sicer tisti moment v času pandemije, ki ji je pomagal skozi ta čas.
Ana Zavadlav je kot avtorica slikanic predstavila prevod knjige Jež in samotni občutek. Sama pravi, da ima občutke, ki jih izraža knjiga, vsakodnevno, torej, da se ji ni kaj dosti s karanteno spremenilo, ker je kot ilustratorka več kot očitno stalno v takem položaju.
Prispevek sem za Radio KAOS pripravila Urška Pengov Bitenc.