Tudi ženske (včasih?) čutijo skušnjavo

Pravzaprav je presenetljivo, da največja slovenska založba v isti uri na predstavitvi novih izdaj predstavila javnosti tako rekoč hkrati dve povsem raznorodni deli. O romanesknem delu Saša Vuge Britev (ali kako ubiti narodnega izdajalca) iz Jubilejne zbirke smo na Radiu KAOS že poročali, tokrat pa nekaj prihodnjih minut namenjamo Hrepenenju in skušnjavi v svetu literature, delu slovenistke, doktorice znanosti Irene Avsenik Nabergoj.

To delo, ki na skupaj 700 in več straneh priročnega formata obravnava motiv Lepe Vide v ljudskem slovstvu, mitološkem izročilu in literarnih besedilih, ki so nastali na Slovenskem, v Sredozemlju in na Bližnjem vzhodu vse od Antike do danes, bi si pravzaprav zaslužilo posebno predstavitev, več časa zanjo in najbrž tudi bolj raznotero, morda tudi bolj izbrano ali vsaj v dodatku običajnim naborom vabljenih tudi bolj zahtevno poslušalstvo in glasnike. Pa ne da bi Vugovi Britvi kaj manjkalo… Celo več, s svojimi slavističnimi, književno-primerjalnimi in uredniškimi izkušnjami in znanjem se je avtor romana dejavno in zanimivo vključil v pogovor o Motivih Lepe Vide, ki so izšli v zbirki Kultura, Mladinske knjige založbe. Ostrina pozornosti ali osredotočenje na eno ali drugo delo pa minuli četrtek v Jazzovskem klubu Gajo najbrž prav zaradi te neselektivnosti nista učinkovali, kot bi morda lahko…

Pestrost znanstvenega zanimanja gospe Irene Avsenik Nabergoj se, če izberemo samo nekaj oprijemališč iz njene mlade, vendar bogate znanstvene kariere, razteza od Barvnosti in muzikalnosti Jakopičevih slikarskih del v »B« diplomi leta 1994 prek Literarne kritike in esejistike v izseljeniški reviji Meddobje iz Buenos Airesa za magisterij, do doktorata o Grehu krivdi, kazni in odpuščanju pri Ivanu Cankarju – vse na ljubljanski filozofski fakulteti. Docentka za področje slovenske književnosti Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici in znanstvena sodelavka Znanstveno raziskovalnega inštituta SAZU se je, posebej za Radio KAOS, o skušnjavah in hrepenenjih v literaturi in – morda malček tudi zunaj nje, simpatično razgovorila.

Recenzenta študije Irene Avsenik Nabergoj Hrepenenje in skušnjava v svetu literature sta akademika prof. dr. France Bernik in prof. dr. Jože Kraševec. Prvi je – med drugim – izpostavil, da je najpomembnejše znanstveno spoznanje te monografije ugotovitev na podlagi primerjalne analize, da se v vseh obdobjih evropske literature pojavljajo podobne oblike ubeseditve hrepenenja, šibkosti in skušnjave; Drugi pa, da vsebina, ki jo izraža naslov, monografijo uvršča med redka izvirna dela in da tematika predstavlja silovito in nikoli razrešeno napetost človekovega bitja v razponu tovrstnih čustvenih stanj v literaturi – ne v Sloveniji, ne kje drugod po svetu.

Prispevek in pogovor z avtorico sem pripravil Andrej Pengov, Adam, ki mu njegova Eva sleherno jutro olupi – jabolko.