Ujete v medmrežju je negledljiv film

Danes se zaključuje 23. Festival dokumentarnega filma. Ne vem čisto točno, kako bi teden Festivala označila, razen tega, da sem spet ostala z občutkom, da sem pogledala popolnoma premalo filmov. Ogledi doma so hudič. Tehnična služba Cankarjevega doma pa izjemna, tudi z izjemnim smislom za pristop in smislom za humor.

Za enkrat še nisem pogledala nobenega filma v tekmovalni sekciji, čeprav je bil namen zelo dober. A zato je še čas. Mislim, da danes do polnoči. Ker to seveda berete po pol osmi v sredo 31. marca, že veste, da je glavno nagrado prejel film Punčka, Francosko  – Danske koprodukcije Sébastiena Lifshitza, ki ga v sporočilu za javnost žirija označuje kot tenkočutno in poglobljeno študijo stiske transspolne osebe, ki se sooča z občutenjem razkola med njenim biološkim spolom in spolom, s katerim se pri svojem bivanju identificira.

Posebno omembo pa si je prislužil Primer spolne zlorabe, the Case You. Film prikazuje  pet igralk, ki so na začetku svoje profesionalne poti in z gledalci deli izkušnje zlorab in manipulacij, ki so jih bile deležne med avdicijo za film. Glede na utemeljitev verjamem, da je to težko gledljiv film.

Na splošno se zdi, da je bil letošnji FDF namenjen težkim temam ženskega dela populacije, kar je ob vseh, ja lahko rečemo kar nesrečah, ki zadnjih nekaj let tangirajo ženske po Evropi, nekaj, kar človek mora seveda podpreti. Hkrati je pa nujno izpostaviti, da so to težke teme predvsem za ta isti del populacije, o katerem filmi spregovorijo, zato je vsak tovrsten diskurz, isto tako boleča izkušnja. In s tem se povzame bistvo naslova. Prav je, da se to razgali in da se nazorno prikaže kako idiotkso je tako početje, a se je hkrati treba zavedati, da iskrenega odobravanja tak film ne more prejeti. Osebna izkušnja ogleda filma Ujete v medmrežju je bila boleča in se je prekinila v 20. minuti.

A tudi filmi, ki govorijo o splošnih družbenih problemih, ne vezanih na zapostavljene dele družbe so ravno tako iskreno boleči. Film neprebojen razkriva kaj vse v Ameriki spada v delokrog učiteljev in izobraževanje učencev in nam vključi prvi alarm, ki bi se nam moral posvetiti ob proliferaciji orožja. V diktatu orožarskega lobija gre za popolno razvrednotenje pomena in vrednosti človeškega življenja.

Po vsem napisanem mi je postalo jasno, da je 23. FDF ponovno pustil svoj pečat, boleč a ob enem še kako resničen. Ne morem reči, da se veselim tistega naslednje leto, a verjetno mi tudi ta ne uide.

Za Radio KAOS sem prispevek pripravila Urška Pengov Bitenc.