Uspešna bilanca predstavitve na sejmu v Bologni
|
»Sejem v Bologni je 4-dnevni dogodek, namenjen izključno strokovni javnosti. Obišče ga okoli 30.000 ljudi. V šestih sejemskih halah se predstavlja več kot 1.400 razstavljavcev iz 80 držav sveta. O sejmu poroča več kot 800 novinarjev iz 40 držav in je močno prisoten tudi v digitalnih oblikah promocije.
Knjižni sejem v Bologni je poleg frankfurtskega knjižnega sejma tista mednarodna platforma, na kateri se predstavlja največje število slovenskih založnikov s področja otroške in mladinske literature, samostojno ali v sklopu slovenske nacionalne stojnice.« To je sporočilo JAK (Javna agencija za knjigo RS), ki ga nadete na njihovi spletni strani že nekaj časa. Dogodek je potekal med 8. in 11. aprilom 2024, na njem se je v tem letu Slovenija vtisnila v zgodovino bienala kot častna gostja, za državo Združenih Arabskih Emiratov v letu 2022 in pred Norveško v letu 2026.
Glede na, kot pravijo, impresiven nastop je, sicer dokaj po tiho, pa vendarle, pričakovan izplen bienala z več kot 60-letno tradicijo kar visok. Namreč, v okviru častnega gostovanja je Slovenija med več kot 40-imi dogodki bila prisotna na več kot 30. Predstavljala se je v hali 29, kjer je bila nacionalna stojnica, kot tudi stojnici dveh samostojnih založnikov, med njimi tudi Mladinske knjige Založbe, medtem ko se je v hali 30 nahajal t.i. Comics Coner.
Na stojnici je bil predstavljen tudi promocijski film o slovenskih otroških in mladinskih knjigah, animirani film o Almi Karlin in predstavitveni intervjuji z avtorji, ki jih je pripravilo Društvo slovenskih pisateljev. Ravno tako gre tu omeniti Boštjana Gorenca – Pižamo z svojim izrednim prispevkom ter ob enem tudi druge slovenske avtorje, ki so nastopili s knjigami, prevedenimi v italijanščino na literarnem festivalu BOOM, kakor tudi v več knjižnicah po mestu – na izbor avtorjev je vplival majhen nabor prevedenih knjig in pa želje italijanske ciljne publike. Omenimo nastope Jane Bauer, Jurija Devetaka, Nataše Konc Lorenzutti, Marka Kravosa, Ide Mlakar Črnič, Petra Svetine, Anje Štefan.
Torej Mladinska Knjiga se je predstavila ne eni od dveh samostojnih stojnic in med drugimi dogodki organizirala sprejem za avtorje, založnike in literarne agente. Urednica mladinskega leposlovja MKZ Alenka Veler je v lokalni knjižnici predstavila reviji Ciciban in Cicido, medtem ko je Tanja Komadina Slovenijo zastopala na t.i. Portfolio maratonu.
V okviru sejma v Bologni pa se je na svetovno ilustratorsko razstavo uvrstila tudi slovenska umetnica Anja Maraž z delom iz knjige Protideževna juha Majde Koren, ki jo je izdala založba Sodobnost. Ravno tako je bil predstavljen slovenski projekt bralna značka, kot primer dobre prakse uvajanja otrok v branje. Posebno pozornost je s strani JAK-a prejel osrednji slovenski paviljon, kjer so odprli natečaj za njegovo oblikovanje in se odločili za predstavitev tako, da je »ključna točka oblikovanja razstave … vzpostavitev dialoga med ilustrirano knjigo in ilustracijami v originalni ali reproducirani obliki« (O oblikovni zasnovi razstave v Bologni (sloveniabologna2024.com) in Razstava slovenske ilustracije v Bologni_PRESS (sloveniabologna2024.com)).
Čeprav število obiskovalcev in s tem potencialni multiplikatorni učinek še ni znan, pa se ob vseh poročilih o propulzivnosti slovenskega knjižnega založništva postavlja vprašanje subvencioniranja slovenske besede, problem, na katerega je z odprtim pismom opozorilo veliko število profesionalcev iz slovenske knjižno-založniške panoge. Tako se zdi, da v obetavno zastavljenem projektu promocije slovenskih knjig in slovenščine nasploh, zmanjkuje, ne sredstev in navdiha, pač pa vizije na nivoju države, pri čemer vsak lahko zazna bodočo potencialno škodo, ki bi jo politika rezanja javnih sredstev naredila izvirnosti slovenskim tako knjižnim kot likovnim ustvarjalcem in zavrgla že narejeno.
Namreč, kaj pomeni biti sestavni del organizacije in prezentacije Slovenije na velikem odru, je Radiu KAOS zaupala Tanja Komadina, likovna urednica pri Mladinski knjigi Založbi. Uvodoma je naredila distinkcijo med Frankfurtom kot vseobsegajočim knjižnim sejmom in Bologno kot izključno osredotočeno na knjižno produkcijo za mlade. Tako Bologna posveča veliko pomembnost ilustraciji z organizacijo razstav v okviru sejma, najpomembnejši sta tista častne gostje in kurirana razstava, kamor na podlagi vel kot 300-ih prijav iz celega sveta izberejo ne več kot 80 ustvarjalcev.
Slovenija je svojo razstavo postavila v osrednji dogajalni prostor in je v sodelovanju s Centrom ilustracije ter obema arhitektkama, izbranima za projekt, bila po mnenju glavne likovne urednice pri MKZ izjemno dobro pripravljena – tudi z vidika arhitekture, s čimer je bilo cilju razstave že v osnovi zadoščeno, torej, da slovensko ilustracijo opazijo že v samem središču.
Prispevek sem pripravila Urška Pengov Bitenc.