Za neravnovesje gre. Vsi smo v neravnovesju!

Dr. Gašper Kokot, NWU / Argonne National Laboratory: Ravnovesja ni. Ne v fiziki, ne v življenju. Če bi ga vzpostavili, se bi svet, življenje ustavilo. Je pa pomembno, da neravnovesje nadzorujemo in nanj vplivamo. Pri tem nam pomagajo magnetni delci. Raziskavo smo naslovili Samo-organizacija in manipulacija aktivnih mikro-delcev, gnanih z navorom: vrteče verige in kotaleči delci.

Pred tednom dni je v urednštvo Radia KAOS med dobrimi desetimi ducati sporočil prišlo tudi tole: »Danes in jutri (četrtega in petega julija, to je v dneh, ko so slavile ZDA nacionalni praznik, opp) poteka na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani Svetovni kongres slovenskih fizikov«; To je bila neke vrste znanstvena konferenca slovenskih fizikov, ki delujejo po svetu. Na Fakulteti za matematiko in fiziko so se srečali s študenti fizike in njihovimi učitelji ter izmenjali izkušnje, poglede in predstavili svoja (in skupna) znanstvena spoznanja in dosežke iz okolij, to je univerz in institutov v tujini, kjer delujejo.

Na – že po naslovih – zanimivih nastopih in predavanjih so kot nosilci ali sodelujoči v posameznih znanstvenih raziskavah in projektih sodelovali raziskovalci nekaterih zelo različnih in spet drugih precej sorodnih znanstvenih disciplin in ved: Mirjam Cvetič, University of Pennsylvania, Uroš Seljak, University of California at Berkeley, Anže Slosar, Brookhaven National Laboratory, Sašo Grozdanov, MIT, Andrej Košmrlj, Princeton University, Jure Dobnikar, University of Cambridge, Brigita Urbanc, Drexel University, Gašper Tkačik, IST Austria, Aljaž Godec, Max-Planck-Institute for Biophysical Chemistry, Tilen Potisk, University of Bayreuth, Gregor Cevc, The Advanced Treatments Institute, Andrej Vilfan, Max-Planck-Institute for Dynamics and Self-Organization, Tara Nanut, EPFL, Saša Bajt, DESY, Jure Demšar, Johannes Gutenberg University Mainz, Anton Potočnik, IMEC, Matjaž Gomilšek, Durham University, Andrej Prša, Villanova University, Mark Žagar, Vestas Wind Systems A/S, Aleksander Drenik, Inštitut za fiziko plazme Max Planck in Miha Pelko, BMW München (navedeni po zaporedju predavanj na srečanju) ter Gašper Kokot, NWU / Argonne National Laboratory.

Udeležba na srečanju je (bila) brezplačna (glede na stanje v slovenski znanosti, je bil to pomemben podatek), so zapisali organizatorji ter dodali, da so slovenski fiziki in fizičarke po svetu raziskovalno močno vpeti v mednarodni prostor, številni pa so se odmevno uveljavili tudi na tujih univerzah in institutih; Srečanje, ki so ga izkoristili tudi za intenziviranje stikov z raziskovalnimi skupinami, je bilo posvečeno 100-letnici Univerze v Ljubljani.

Ob njegovem glavnem namenu – predstavitvi vrhunskih znanstvenih dosežkov slovenski strokovni javnosti, je bilo namenjeno tudi medsebojnemu spoznavanju in spodbujanju znanstvenega in visokošolskega sodelovanja, ki vključuje izmenjavo raziskovalcev in visokošolskih učiteljev v okviru obstoječih programov (npr. Erasmus+), skupno delo na mednarodnih projektih, izmenjavo podoktorskih študentov in drugo sodelovanje, kot ga na primer vzpodbuja Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija (The American Slovenian Education Foundation). Teden dni po srečanju še vedno velja ocena, da jim je uspelo stkati nove dobre povezave, še tesnejše vezi med slovenskimi fiziki po svetu in v Sloveniji.

Prej smo nosilce predavanj navedli v zaporedju, kakor so nastopili v konferenčnem delu programa. Z eno izjemo. S posebnim namenom smo prav na koncu, čeprav je s svojim predavanjem nastopil že sredi prvega dne, 34-letnega dr. fizike, navedli ime Radovljičana Gašperja Kokota. Ob številnih obveznostih, ki jih je imel te dni v domovini in doma smo mu danes vendarle uspeli odtegniti dobre pol ure za pogovor v našem studiu.

Doktoriral je leta 2013 na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, kjer je šet let prej diplomiral, med letoma 2013 in 2015 je zaključil svoje prvo dvoinpolletno postdoktorsko obdobje na univerzi v Zurichu. Tri mesece kasneje se je odpravil v Chicago v Argonne National Laboratory; Tam je najprej opravil triletno projektno postdoktorsko delo, od decembra 2018 pa nadaljuje kombinirano delo na Nortwestern University in ANL. Ko bo tam čez lužo zaključil z delom, se želi vrniti v Slovenijo, zato že zdaj pripravlja skupino in projekt, s katerim želi doma nadaljevati svoje znanstveno delo in svoja spoznanja in dosežke deliti z drugimi raziskovalci in znanstveniki.

To, kar dr. Gašper Kokot raziskuje, je mikrosvet posebne vrste. Ukvarja se s kontroliranim gibanjem umetnih migetalk, ki jim pri premikanju “pomaga” z ustreznim magnetnim poljem. In to je bilo tudi naše prvo vprašanje: Kaj, za vraga je, »Samo-organizacija in manipulacija aktivnih mikro-delcev gnanih z navorom: vrteče verige in kotaleči delci«? Pa če bi si do dvopičja celo mogli predstavljali (najbrž napačno, seveda, a videnje je lahko deluje prepričljivo), pa je od tam naprej, nam nefizikom, težko razumeti, kaj imajo s tem opraviti vrteče verige in neki delci, ki se nekontrolirano kotalijo kar nekam tja “v tri krasne”…?

Zastavil mu ga je in se z njim pogovarjal Andrej Pengov, pri tem pa mu je z instrumenti v zvokovnem in video oddelku kaotičnega radijskega laboratorija pomagala Urška Pengov Bitenc.

Za neravnovesje gre. Vsi smo v neravnovesju! Za neravnovesje gre. Vsi smo v neravnovesju! Za neravnovesje gre. Vsi smo v neravnovesju! Za neravnovesje gre. Vsi smo v neravnovesju! Za neravnovesje gre. Vsi smo v neravnovesju!

Oznake:

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *