Zaključek četrte izdaje Poletne šole kulturnega menedžmenta

Ta ponedeljek je odprla vrata že četrta Poletna šola kulturnega menedžmenta. Pred štirimi leti je nastala pod okriljem Sveta za umetnost Univerze v Ljubljani, njeno organizacijo pa je prevzela Ekonomska fakulteta. Tako so letos uvodni nagovori potekali na Ekonomski fakulteti, slovesnost ob odprtju pa, kot je to že v navadi, v prostorih ljubljanske univerze. V sejni sobi senata EF je navzoče najprej pozdravila dekanica Ekonomske fakultete, profesorica doktor Metka Tekavčič.

Nato pa sta sledila še govor prorektorja Univerze v Ljubljani za področje umetniškega dela, profesorja Boštjana Botas Kende, ki je med drugim izpostavil, da se je o Poletni šoli kulturnega menedžmenta na Svetu za umetnost Univerze v Ljubljani govorilo že decembra 2014. Izpostavil je še, da šola združuje na videz nezdružljiva pojma kultura in ekonomija ter hkrati omenil še dve drugi šoli vezani na umetnost. Profesor Doktor Bogomir pa je kot program vodja povedal, kaj čaka novo generacijo poletne šole – kakšen je program in kako resen bo.

Letos se je obiskalo Celovec, obisk so poimenovali kultura dialoga. V prejšnjih letih so udeleženci poletne šole obiskali Maribor in Trst, čisto prvo leto, pa so podrobneje obravnavali festivalsko ponudbo v Ljubljani. Profesor pa je v pogovoru za naš radio povedal, na kakšnih osnovah je šola ustanovljena ter kakšni so njeni cilji in uspehi. Povedal je, da je namen šole nekako združevati posamezne članice in promovirati umetnost in kulturo tudi drugod, tudi s ciljem, da bi na družboslovnih fakulteta uvedli program kulturnega menedžmenta oziroma ekonomike kulture. Tako ima že 4. poletna šola kultnega menedžmenta že ustaljen okvir, a vsako leto drugo rdečo nit oziroma osrednjo temo. Letos je to kulturna dediščina.

Vprašali smo ga tudi o prihodnosti šole, torej, kdaj bi ta program lahko našel mesto v okviru univerzitetnih študijev in v kakšni obliki. Kulturni menedžment naj bi postal interdisciplinarni študij na drugi stopnji na ravni univerze roku 5 let.

Še isti večer smo o poletni šoli govorili tudi s prorektorjem profesorjem Boštjanom Botas Kendo, ki je razstrl organizacijo in pomen šole skozi umetniški vidik. Povedal je, da je šola kulturnega managementa odprta za vse, osnovni bazen pa da predstavljajo študenti ne le treh akademij, pač pa tudi preostalih petih članic univerze, torej fakultet, kjer gojijo tako imenovano področje 21. Umetniški vidik poletne šole pa je predvsem ta, da se študente umetnosti pripravi na okolje ter, da se znajo tudi organizirati ter pripraviti in peljati nove sisteme, vodit procese in ne le razumeti umetniški jezik izražanja. Tako razume študij menedžmenta v kulturni kot enega od nabora, s katerim je potrebno študente opremiti. Umetniška perspektiva poletne šole kulturnega menedžmenta pa je gotovo to, da je šola na mestu ter se lahko razvija, kljub temu, da se išče še prave dimenzije, jo ocenjuje kot program z veliko priložnostjo oziroma potencialom, tudi da kreira kulturni prostor in se umesti v sistem.
Letošnja poletna šola kulturnega managementa se kot po navadi zaključi z ogledom razstave ter podelitvijo diplom v Narodni galeriji. Tokrat bo na ogled razstava Ivane Kobilica.

Za Radio KAOS sem prispeval pripravila Urška Pengov Bitenc.