Footer Featured Widget

If you are using the Footer Featured Posts widget, add this label to posts to determine which to display in the widget.

Zadnje objave

A propos: Več kot vakcina – za popolno okrevanje. Komunizem zalit s Cementom; iskali so politiko čutnosti.

To je oddaja A propos: »Več kot vakcina; za popolno okrevanje« s podnaslovom »Kultura, umetnost, znanost in raziskovanje v novem, postpandemičnem svetu«. Drama Heinerja Müllerja Cement, katere premiera je bila na Velikem odru ljubljanske Drame šestindvajsetega marca in potem se je s ponovitvijo dan kasneje, živo neposredno uprizarjanje in internetno posredovanje (predvajanje) vsaj za zdaj tudi končalo, je nastajala bistveno dlje, kot je v normalnih okoliščinah to v navadi; Okoliščin in razlogov zato na tem mestu ne bomo posebej pojasnjevali, saj o njih podrobneje in brez ovinkov govori tudi naš tokratni sogovornik v naši prvi oddaji iz letošnjega niza A propos; Strnemo jih lahko v zdaj že ponarodelo globalno psovko: covid-19; Projekt »Več kot vakcina; za popolno okrevanje« je pravzaprav zamisel o osmih oddajah, s katerim smo kandidirali na javnem medijskem razpisu Ministrstva za kulturo Republike Slovenije a v trenutku, ko objavljamo prvo, še ne vemo, če bo tudi podprt z javnimi sredstvi iz tega naslova; Naš prvi gost je gledališki režiser Sebastijan Horvat, s katerim se lotevamo te izjemno aktualne družbene in tudi zelo osebne problematike, ki smo jo obravnavamo z vidika umetniških, družbenih in gospodarskih (razvojnih) vprašanj ter dilem v neki novi, še ne povsem razpoznavni postpandemični družbeni realnosti. S pojmom »okrevanje« pravzaprav vzpostavljamo presumpcijo vračanja v staro, prejšnje (normalno? – ali re?) stanje stvari. Gre torej za upanje, s katerim skušamo opredmetiti in doživeti povsem neznano, ki se, tudi brez naše volje vzpostavlja vsaj drugače, če ne že povsem na novo, saj se je svet v letu 2020 močno spremenil; No, najbrž je temu tako in o tem govorimo tudi z režiserjem ob robu tistega, kar naj prinaša to Müllerjevo delo, ki ga je slovensko občinstvo lahko videlo na tem istem odru že leta 1976; Vendar: tokrat gre za gledališki triptih, katerega prvo uprizoritev je Horvatova ekipa pripravila konec lanskega septembra v Zagrebškem gledališču mladih, drugi aprilski ponedeljek, se pravi čez štiri dni pa v Beograjskem dramskem gledališču uprizarjajo tamkajšnjo različico. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos: Kultura in turizem; Sax GO, Klopotec, Radol’ca, Okarina in Štala

To je letošnja zadnja oddaja iz kroga devetih, kolikor smo jih načrtovali pred več kot letom dni, to je v času, ko je bil nek virus s čudnim kraljevskim imenom še tam daleč za devetimi gorami, devetimi vodami in onkraj – Kitajskega zidu. Kronskemu virusu je skoraj uspelo, da razje tudi naš načrt a smo ga, vsaj doslej uspeli zadržati na robu digitalnega sveta. Nekaj intervjujev nam je uspelo vendarle uspelo opraviti iz oči v oči, ali kot zapiše sloviti svetovni fotograf Henri Cartier-Bresson Tête à tête. O njem in njegovi razstavi je Radio KAOS govoril zunaj projekta s skupnim naslovom A propos: Kultura in umetnost, katerega del je tudi ta oddaja, ki je nastal s pomočjo denarja, ki ga je Ministrstvo za kulturo dodalo na javnem medijskem razpisu uspešnim projektom.   

Velika spodbuda v to smer, da bi Slovenija tudi zares bila država kulture, je zagotovo izredna potreba po kulturnem turizmu, kulturni ponudbi, kar bi obogatilo turistično doživljanje naše dežele. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos: Kultura in turizem; Tudi na Ptuju je poezija vino in vino poezija

Spoštovane in cenjeni, to je Radio KAOS in oddaja A propos: Kultura in turizem, sedma od skupaj devetih, kolikor jih obsega celoletni istoimenski projekt, ki ga sofinancira Ministrstvo za kulturo RS. Tokrat smo se odpravili na Ptuj z namenom, da ugotovimo, koliko tamkajšnje pestro kulturno dogajanje v širšem pomenu besede in umetnost v ožjem odzvenu številnih ustvarjalnosti, med katere, kot bomo slišali lahko – z nekaj zadržki – sodi z vsem spremljajočim tudi pridelava vina, ki je tako značilna za ta del Slovenije. Covidu navkljub. Ne glede na številne omejitve, ki jih je v letu 2020 vzpostavila pandemija in njene posledice, se je štiriindvajseti festival Dnevi poezije in vina ponujal kot izjemna priložnost – in morda so tudi tile dnevi okrog Martinovega, ko so tudi na Ptuju ustoličili novo vinsko kraljico in ko oddajo končno objavljamo, dobra izbira ali vsaj asociacija na nanjo. Kaj več dosti v teh zapahnjenih časih skoraj ni mogoče. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos: Kultura in turizem na Obali. Izjemni dogodki, najpogosteje neusklajeni s turistično operativo

To je prva oddaja A propos: Kultura in turizem v jesenskem delu tako z virusi zapahnjenega leta kot je tole z letnico 2020; Načrt je bi seveda drugačen, saj smo upali, da bomo vsa gradiva posneli, pregledali in »sprešali« v oddajo še pred letošnjo trgatvijo a se je vse skupaj razvleklo na debele tri mesece; Veliko razlogov je za to, med glavnimi seveda obveznosti naših sogovornikov, ki jih po svoje narekujejo tudi okoliščine, povezane s covid-19; Odpravljali smo se in dvakrat ali trikrat nam je to celo uspelo, na slovensko obalo, kjer smo lovili zadnje odbleske letošnjega poletja in prve prijaznosti nepričakovano božajočega začetka jeseni; Obiskali smo Koper, Piran in Portorož, kjer smo se pogovarjali z izjemnimi ustvarjalkami in ustvarjalci, malček bosi pa smo ostali pred pragom tistih, za katere smo pričakovali, da nam bodo odprtega srca in s kopico navdušujočih podatkov o učinkih sinergije, ki jo ustvarjajo kultura, umetnost in turizem, stopili nasproti s konkretnejšimi podatki in primerjavami. Tudi tokratno oddajo A propos: Kultura in umetnost, ki je šesta v zaporedju celoletnega niza devetih, smo pripravili v upanju, da jo bomo mogli podpreti – in kot kažejo zadnja sporočila od tam, se bo to tudi zgodilo – z javnimi sredstvi, za katere smo se uspešno potegovali na javnem medijskem razpisu Ministrstva za kulturo. Če smo se v času in po vsebini kar nekaj krat zataknili pred vrati tamkajšnjih občinskih organizmov, ki bi o rezultatih in sinergiji med kulturo in turizmom mogli vedeti največ pa nam je – kljub temu, da so bila v času našega obiska vrata visokošolskih in znanstvenih institucij še počitniško priprta – uspelo vstopiti skozi sodobno preddverje v tretje nadstropje Turistice, Fakultete za turistične študije Univerze na Primorskem; Naša sogovornica je bila gospa Milka Sinkovič, predavateljica in lektorica za nemški jezik, članica Katedre za kulturni turizem. Pogovor smo začeli z vprašanjem, do katere mere so sploh realna pričakovanja – v teoriji in izkustveno – da kultura in umetnost kakor koli vplivata na turizem, na turistični obisk? Kaj zares na Obali pomeni ta pojmovni par kultura in turizem? Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Chartier-Bresson Iz oči v oči s Cetinski, Kerblerjem in Simonitijem ter razredčeno množico občudovalcev.

Tretji septembrski torek so v Cankarjevem domu pripravili prelep večer, do vrha napolnjen s sporočili iz minulega stoletja pa tudi za čas, ki ga, zaviti v maske, zdaj živimo. Sporočila, ki jih v svet pošiljajo fotografski portreti Henrija Chartiera-Bressona, slikarja, ki je za dobršen del življenja čopič in paleto zamenjal za Leico in črno-bel fotografski celuloid, bodo zagotovo odzvanjala še dolgo v prihodnost; Če ne bi bilo vabljeno občinstvo, predstavniki tujih veleposlaništev, kulturni ustvarjalci, predstavniki sponzorjev in mecenov ter mojster fotografije s posebnim vabilom, Prešernov nagrajenec Stojan Kerbler in slavnostni govornik minister za kulturo dr_Vasko Simoniti, vsi v skladu z navodili NIJZ na redko »razsejani« po Veliki sprejemni dvorani, bi to bil zanesljivo eden od tistih velikih, veličastnih dogodkov tega leta in še kakega obsežnejšega obdobja. Najprej, seveda zaradi sijajne razstave z – v slovenščino prestavljenim naslovom Iz oči v oči (Tête à tête), ki jo je v sodelovanju s pariško Fundacijo HCB in kustosinjo Aude Raimbault pripravila Nina Pirnat Spahić, za postavitev in grafično oblikovanje razstave in publikacij pa sta mojstrsko poskrbelaKatarina Štok Pretnar in Edin Alibešter, potem tudi zaradi preglednih, jasno izrisanih sporočil scenarija, vodenja in odrske izvedbe dogodka, ki ga je pripravil Jure Longyka in ki sta ga z glasbenimi točkami iz programa/predstave Edith Piaf prepričljivo oblikovala pevka in dramska igralka Vesna Pernarčič ter pianist Joži Šalej; in sploh ne nazadnje, tudi zato, ker je bil slavnostni ministrov nagovor tako dobro spisan in elegantno prezentiran, da se je zdelo, kot da sta se z Cartier-Bressonom kdaj v minulem stoletju, no tisto tisočletje je tudi že prejšnje, pomenkovala  pri Les Deux Magots na vogalu pariškega bulvarja Saint_Germain in Rennske ullice ali pa pri Lapin Agile na Montmartru. Tudi če si je dr. Simoniti razstavo morebiti ogledal še pred uradno otvoritvijo – tako bi si upali soditi po izjemno natančnem opisu posameznih portretov, likov z razstave in pronicljivih, prepričljivih  navedbah o ustvarjanju Hernija Cartiera-Bressona, si je tudi potem, ko je razstavo uradno odprl, v spremstvu generalne direktorice Cankarjevega doma Uršule Cetinski predano ogledoval in ogledal razstavljene fotografije v Galeriji in dokumentarni video v sosednji dvorani Duše Počkaj; Ne glede na dejstvo, da ga je uro potem čakal vsebinsko in politično zahteven nastop na nacionalni TV v Odmevih. V nadaljevanju objavljamo posnetek otvoritvenega dogodka, ministrov govor pa si lahko tudi preberete prek povezave https://www.gov.si/novice/2020-09-22-minister-dr-simoniti-na-odprtju-razstave-henri-cartier-bresson-iz-oci-v-oci-tete-a-tete/. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Požigi v ljubljanski Drami – uvod v Lebdenje

Nocoj in jutri, torej v petek, četrtega in v soboto, petega septembra, bo ljubljanska Drama s premierama prve slovenske uprizoritve igre Wajdija Mouawada Požigi slavnostno obeležila začetek sezone 2020-2021, imenovane Lebdenje. Uprizoritev režiserke Nine Rajić Kranjac, ki prvič ustvarja v Drami, je postavljena na Veliki oder; Enaindvajset likov oblikujejo Pia Zemljič, gostja Nataša Keser, novi član ansambla Nejc Cijan Garlatti, Branko Šturbej, Timon Šturbej, Tina Vrbnjak, Nina Valič, Marko Mandić, Benjamin Krnetić, Rok Vihar, Zvone Hribar, Boris Mihalj in Janez Škof; Trem igralkam, eni v alternaciji in šestim igralcem sta naloženi po dve vlogi; Drama je obsežno delo; napovedujejo, da bo predstava trajala dlje kot štiri ure in pol; Požige je v okviru priprav na diplomsko delo na dveh študijskih smereh (prevajanje, dramaturgija) prevedla Eva Mahkovic, dramaturg pa je Tibor Hrs Pandur, ki je za gledališki list pripravil obsežen esej z mnogimi, tako za občinstvo kot strokovno javnost, pomembnimi informacijami in pojasnili. Avtorica scenografije je Urša Vidic, skladatelj Branko Rožman, kostumografinja Marina Sremac, oblikovalec svetlobe je Borut Bučinel, lektorica pa Tatjana Stanič; študijska asistenta sta Jaka Smerkolj Simoneti za režijo in Sara Slivnik za scenografijo. Predstava se za razliko od običajnih večernih ur začenja že ob šestih popoldne; ima namreč dva odmora in traja dobre štiri ure.  Prve ponovitve bodo na sporedu od 7. do 11. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Onkraj vrta – svetovna praizvedba komorne opere v Cankarjevem domu

Opera, čeprav »zgolj« komorna, ki so jo za petkov večer pripravili v Štihovi dvorani Cankarjevega doma, je v vseh pogledih – presenečenje. Že po pogovorih z ustvarjalci, še preden smo slišali in videli kaj od napovedanega, smo dobili občutek, da vse skupaj vibrira kot uprizoritvena umetnina posebne vrste; Že dejstvo, da jim je – corona razmeram navkljub –  uspelo pripraviti to glasbeno predstavo, je, vsaj tak občutek smo dobili po srečanju z njimi, na nek poseben način presenetilo vse tri koproducente: nosilnega – Slovensko komorno glasbeno gledališče, in sodelujoča v izvedbi Concept operapovera iz češkega Lipnika (nedaleč od Brna) in ljubljanski Cankarjev dom, še najbolj pa morda avtorja glasbe Stephena McNeffa in gostujočo solistko Susan Bickley, oba iz Velike Britanije; Tam so namreč glasbena gledališča še vedno prazna – za tesno zaprtimi vrati, zaradi pandemije, seveda. Opera Onkraj vrta, ki bo doživela svetovno praizvedbo ta petek, je zgodba o prikaznih, ki so jo navdahnili čustveni vozli odnosa med Almo Mahler in njeno hčerko Manon Gropius; Opera obravnava odnose med starejšimi in mlajšimi ljudmi, starši in otroki, materami in hčerkami, obenem pa se sprašuje, kako se spopadati z veliko izgubo in obžalovanjem. Ali lahko svojo preteklost oblikujemo tako, da ustreza naši življenjski pripovedi, in kaj se zgodi, če nas usoda prisili v soočenje z drugačno resnico? Libreto je napisala Aoife Mannix, Švedinja po rodu, po starših Irka, selila se je v Dublin, Kanado in ZDA, zdaj ustvarja v Londonu za Radio BBC; piše pesmi, libreta in kot performerka nastopa s svojimi odmevnimi predstavami. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: