Footer Featured Widget

If you are using the Footer Featured Posts widget, add this label to posts to determine which to display in the widget.

Zadnje objave

A propos: Kultura in turizem; Tudi na Ptuju je poezija vino in vino poezija

Spoštovane in cenjeni, to je Radio KAOS in oddaja A propos: Kultura in turizem, sedma od skupaj devetih, kolikor jih obsega celoletni istoimenski projekt, ki ga sofinancira Ministrstvo za kulturo RS. Tokrat smo se odpravili na Ptuj z namenom, da ugotovimo, koliko tamkajšnje pestro kulturno dogajanje v širšem pomenu besede in umetnost v ožjem odzvenu številnih ustvarjalnosti, med katere, kot bomo slišali lahko – z nekaj zadržki – sodi z vsem spremljajočim tudi pridelava vina, ki je tako značilna za ta del Slovenije; Covidu navkljub; Ne glede na številne omejitve, ki jih je v letu 2020 vzpostavila pandemija in njene posledice, se je 24_festival Dnevi poezije in vina ponujal kot izjemna priložnost – in morda so tudi tile dnevi okrog Martinovega, ko so tudi na Ptuju ustoličili novo vinsko kraljico in ko oddajo končno objavljamo, dobra izbira ali vsaj asociacija na nanjo; Kaj več dosti v teh zapahnjenih časih skoraj ni mogoče. Z vodjo festivala Alešem Štegrom sva govorila tistega jutra, ko se je nad lenobno Dravo in ravnico pod Ptujskim gradom že izrisala prekrasna pozno poletna sobota, zadnji dan letošnjega, morda še najbolj z mednarodnega zornega kota – rahlo okrnjenega festivala; Zaradi covida, se razume; Ob jutranji pijači  – on je si je privoščil skodelo, skoraj skledo čaja, jaz sem posrebal poživljajoč miniaturni makjato – sva sedla k eni od mizic v atriju Muzikafeja, ob robu Vrazovega trga, glavnega festivalskega prizorišča; To je bil začetek naše tokratne poti, ki se je zatem nadaljevala na vrtu Dominikanskega samostana, popoldne pa na pesniškem branju na Petanjcih in končala na sklepnem festivalskem branju in koncertu zvečer – prav tam na Vrazovem trgu, vse skupaj pa smo »zašpili« mesec dni kasneje s pogovorom v ptujskem Zavodu za turizem. »Vino in umetnost« so delovno naslovili okroglo mizo, pogovor dveh vinarjev, enologa iz večje vinske kleti, predsednice štajerske turistične zveze in treh novinarjev – eden od njih je bil pobudnik dogodka, drugi je tesno povezan z mariborsko Staro trto, tretji pa jo je pripravil in povezoval. V drugem delu se jim je pridružil še umetnik, pesnik in pisatelj, naš prvi sogovornik. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

A propos: Kultura in turizem na Obali. Izjemni dogodki, najpogosteje neusklajeni s turistično operativo

To je prva oddaja A propos: Kultura in turizem v jesenskem delu tako z virusi zapahnjenega leta kot je tole z letnico 2020; Načrt je bi seveda drugačen, saj smo upali, da bomo vsa gradiva posneli, pregledali in »sprešali« v oddajo še pred letošnjo trgatvijo a se je vse skupaj razvleklo na debele tri mesece; Veliko razlogov je za to, med glavnimi seveda obveznosti naših sogovornikov, ki jih po svoje narekujejo tudi okoliščine, povezane s covid-19; Odpravljali smo se in dvakrat ali trikrat nam je to celo uspelo, na slovensko obalo, kjer smo lovili zadnje odbleske letošnjega poletja in prve prijaznosti nepričakovano božajočega začetka jeseni; Obiskali smo Koper, Piran in Portorož, kjer smo se pogovarjali z izjemnimi ustvarjalkami in ustvarjalci, malček bosi pa smo ostali pred pragom tistih, za katere smo pričakovali, da nam bodo odprtega srca in s kopico navdušujočih podatkov o učinkih sinergije, ki jo ustvarjajo kultura, umetnost in turizem, stopili nasproti s konkretnejšimi podatki in primerjavami. Tudi tokratno oddajo A propos: Kultura in umetnost, ki je šesta v zaporedju celoletnega niza devetih, smo pripravili v upanju, da jo bomo mogli podpreti – in kot kažejo zadnja sporočila od tam, se bo to tudi zgodilo – z javnimi sredstvi, za katere smo se uspešno potegovali na javnem medijskem razpisu Ministrstva za kulturo. Če smo se v času in po vsebini kar nekaj krat zataknili pred vrati tamkajšnjih občinskih organizmov, ki bi o rezultatih in sinergiji med kulturo in turizmom mogli vedeti največ pa nam je – kljub temu, da so bila v času našega obiska vrata visokošolskih in znanstvenih institucij še počitniško priprta – uspelo vstopiti skozi sodobno preddverje v tretje nadstropje Turistice, Fakultete za turistične študije Univerze na Primorskem; Naša sogovornica je bila gospa Milka Sinkovič, predavateljica in lektorica za nemški jezik, članica Katedre za kulturni turizem. Pogovor smo začeli z vprašanjem, do katere mere so sploh realna pričakovanja – v teoriji in izkustveno – da kultura in umetnost kakor koli vplivata na turizem, na turistični obisk? Kaj zares na Obali pomeni ta pojmovni par kultura in turizem? Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Chartier-Bresson Iz oči v oči s Cetinski, Kerblerjem in Simonitijem ter razredčeno množico občudovalcev.

Tretji septembrski torek so v Cankarjevem domu pripravili prelep večer, do vrha napolnjen s sporočili iz minulega stoletja pa tudi za čas, ki ga, zaviti v maske, zdaj živimo. Sporočila, ki jih v svet pošiljajo fotografski portreti Henrija Chartiera-Bressona, slikarja, ki je za dobršen del življenja čopič in paleto zamenjal za Leico in črno-bel fotografski celuloid, bodo zagotovo odzvanjala še dolgo v prihodnost; Če ne bi bilo vabljeno občinstvo, predstavniki tujih veleposlaništev, kulturni ustvarjalci, predstavniki sponzorjev in mecenov ter mojster fotografije s posebnim vabilom, Prešernov nagrajenec Stojan Kerbler in slavnostni govornik minister za kulturo dr_Vasko Simoniti, vsi v skladu z navodili NIJZ na redko »razsejani« po Veliki sprejemni dvorani, bi to bil zanesljivo eden od tistih velikih, veličastnih dogodkov tega leta in še kakega obsežnejšega obdobja. Najprej, seveda zaradi sijajne razstave z – v slovenščino prestavljenim naslovom Iz oči v oči (Tête à tête), ki jo je v sodelovanju s pariško Fundacijo HCB in kustosinjo Aude Raimbault pripravila Nina Pirnat Spahić, za postavitev in grafično oblikovanje razstave in publikacij pa sta mojstrsko poskrbelaKatarina Štok Pretnar in Edin Alibešter, potem tudi zaradi preglednih, jasno izrisanih sporočil scenarija, vodenja in odrske izvedbe dogodka, ki ga je pripravil Jure Longyka in ki sta ga z glasbenimi točkami iz programa/predstave Edith Piaf prepričljivo oblikovala pevka in dramska igralka Vesna Pernarčič ter pianist Joži Šalej; in sploh ne nazadnje, tudi zato, ker je bil slavnostni ministrov nagovor tako dobro spisan in elegantno prezentiran, da se je zdelo, kot da sta se z Cartier-Bressonom kdaj v minulem stoletju, no tisto tisočletje je tudi že prejšnje, pomenkovala  pri Les Deux Magots na vogalu pariškega bulvarja Saint_Germain in Rennske ullice ali pa pri Lapin Agile na Montmartru. Tudi če si je dr. Simoniti razstavo morebiti ogledal še pred uradno otvoritvijo – tako bi si upali soditi po izjemno natančnem opisu posameznih portretov, likov z razstave in pronicljivih, prepričljivih  navedbah o ustvarjanju Hernija Cartiera-Bressona, si je tudi potem, ko je razstavo uradno odprl, v spremstvu generalne direktorice Cankarjevega doma Uršule Cetinski predano ogledoval in ogledal razstavljene fotografije v Galeriji in dokumentarni video v sosednji dvorani Duše Počkaj; Ne glede na dejstvo, da ga je uro potem čakal vsebinsko in politično zahteven nastop na nacionalni TV v Odmevih. V nadaljevanju objavljamo posnetek otvoritvenega dogodka, ministrov govor pa si lahko tudi preberete prek povezave https://www.gov.si/novice/2020-09-22-minister-dr-simoniti-na-odprtju-razstave-henri-cartier-bresson-iz-oci-v-oci-tete-a-tete/. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Požigi v ljubljanski Drami – uvod v Lebdenje

Nocoj in jutri, torej v petek, četrtega in v soboto, petega septembra, bo ljubljanska Drama s premierama prve slovenske uprizoritve igre Wajdija Mouawada Požigi slavnostno obeležila začetek sezone 2020-2021, imenovane Lebdenje. Uprizoritev režiserke Nine Rajić Kranjac, ki prvič ustvarja v Drami, je postavljena na Veliki oder; Enaindvajset likov oblikujejo Pia Zemljič, gostja Nataša Keser, novi član ansambla Nejc Cijan Garlatti, Branko Šturbej, Timon Šturbej, Tina Vrbnjak, Nina Valič, Marko Mandić, Benjamin Krnetić, Rok Vihar, Zvone Hribar, Boris Mihalj in Janez Škof; Trem igralkam, eni v alternaciji in šestim igralcem sta naloženi po dve vlogi; Drama je obsežno delo; napovedujejo, da bo predstava trajala dlje kot štiri ure in pol; Požige je v okviru priprav na diplomsko delo na dveh študijskih smereh (prevajanje, dramaturgija) prevedla Eva Mahkovic, dramaturg pa je Tibor Hrs Pandur, ki je za gledališki list pripravil obsežen esej z mnogimi, tako za občinstvo kot strokovno javnost, pomembnimi informacijami in pojasnili. Avtorica scenografije je Urša Vidic, skladatelj Branko Rožman, kostumografinja Marina Sremac, oblikovalec svetlobe je Borut Bučinel, lektorica pa Tatjana Stanič; študijska asistenta sta Jaka Smerkolj Simoneti za režijo in Sara Slivnik za scenografijo. Predstava se za razliko od običajnih večernih ur začenja že ob šestih popoldne; ima namreč dva odmora in traja dobre štiri ure.  Prve ponovitve bodo na sporedu od 7. do 11. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Onkraj vrta – svetovna praizvedba komorne opere v Cankarjevem domu

Opera, čeprav »zgolj« komorna, ki so jo za petkov večer pripravili v Štihovi dvorani Cankarjevega doma, je v vseh pogledih – presenečenje. Že po pogovorih z ustvarjalci, še preden smo slišali in videli kaj od napovedanega, smo dobili občutek, da vse skupaj vibrira kot uprizoritvena umetnina posebne vrste; Že dejstvo, da jim je – corona razmeram navkljub –  uspelo pripraviti to glasbeno predstavo, je, vsaj tak občutek smo dobili po srečanju z njimi, na nek poseben način presenetilo vse tri koproducente: nosilnega – Slovensko komorno glasbeno gledališče, in sodelujoča v izvedbi Concept operapovera iz češkega Lipnika (nedaleč od Brna) in ljubljanski Cankarjev dom, še najbolj pa morda avtorja glasbe Stephena McNeffa in gostujočo solistko Susan Bickley, oba iz Velike Britanije; Tam so namreč glasbena gledališča še vedno prazna – za tesno zaprtimi vrati, zaradi pandemije, seveda. Opera Onkraj vrta, ki bo doživela svetovno praizvedbo ta petek, je zgodba o prikaznih, ki so jo navdahnili čustveni vozli odnosa med Almo Mahler in njeno hčerko Manon Gropius; Opera obravnava odnose med starejšimi in mlajšimi ljudmi, starši in otroki, materami in hčerkami, obenem pa se sprašuje, kako se spopadati z veliko izgubo in obžalovanjem. Ali lahko svojo preteklost oblikujemo tako, da ustreza naši življenjski pripovedi, in kaj se zgodi, če nas usoda prisili v soočenje z drugačno resnico? Libreto je napisala Aoife Mannix, Švedinja po rodu, po starših Irka, selila se je v Dublin, Kanado in ZDA, zdaj ustvarja v Londonu za Radio BBC; piše pesmi, libreta in kot performerka nastopa s svojimi odmevnimi predstavami. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Slikanice; šest novih za začetek predšolske in šolske jeseni.

Po koronskem super premoru in po še pravočasni vrnitvi v kaotično življenje smo v studio Radia KAOS povabili Ireno Matko Lukan, urednico otroškega leposlovja pri Mladinski knjigi Založbi. Predstavila je tri nove knjige iz zbirke Čebelica, dve veliki slikanici ter novo knjigo iz zbirke Trio Golaznikus; Vse to še preden otroci znova sedejo, upajmo, da bo s tem šlo vse po načrtih, v šolske klopi. Z Andrejem Pengovom Bitencem sta predstavila najprej Preglovega Fanta, ki  lepo pozdravlja, ilustriral ga je Marjan Manček, nadaljevala pa sta z Diverzanti in Izdajalci Andreja E Skubica in ilustracijami Tanje Komadina – šesto knjigo v priljubljeni seriji Trio Golaznikus, navihancev da malo takih, ki tokrat pred pozidavo rešijo otroško igrišče; V pospešenem tempu sta se lotila še dvesto let starih Dogodivščin male miške, besedila Celie Thaxter, ki ga je prevedla Marjana Kobe, ilustrirala pa Ana Zavadlav. Potem sta v predstavitvenem tonu  napletla še nekaj o sijajni pripovedi o Marku, ki na belem konju jaše, ki je svojo prvo izdajo izpod peresa in barvnih svinčnikov Toneta Pavčka in Ančke Gošnik Godec doživela že pred šestintridesetimi leti pri založbi Borec; Z zgodbo o levu mladinske pisateljice Jane Milčinski, so pri Mladinski knjigi zaznamovali stoto obletnico njenega rojstva, slikanico je ilustrirala Maša Kozjek; Na zadnje sta se Andrej Pengov in Irena Matko Lukan pogovorila še o veliki poetični slikanici o smrti in malem Egonu, z naslovom Za vedno, ki pripoveduje o smrti očeta, s katero se mora Egon kot otrok soočiti; Napisal jo je nemški avtor mlajše srednje generacije Kai Lüftner, prevedla jo je Alenka Veler, ilustrirala pa Katja Gehrmann. Vabljeni k ogledu pogovora, ki ga je za objavo pripravila Urška Pengov Bitenc. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Doprsni kip dr. Janeza Stanovnika v Valvazorjem parku, ob Grobnici narodnih herojev; »Vsi ljudje so rojeni enaki…«

Po prireditvi na Kongresnem trgu so v torek, 4_avgusta, kot smo že poročali, v Valvazorjevem parku v aleji ob grobnici narodnih herojev in ob spomenikih Stanetu Kavčiču in dr_Jožetu Bučarju odkrili doprsni kip dr_Janezu Stanovniku. Slavnostno govornici sta bili nekdanja ljubljanska županja, tudi častna meščanka Ljubljane Ana Nuša Kerševan in predsednica ljubljanskega odbora ZZB NOB Julka Žibert, ki sta z županom Zoranom Jankovićem in članom Stanovnikove družine, ob sodelovanju avtorja skulpture  akademskega kiparja Metoda Frlica kip tudi uradno odkrili. Objavljamo posnetek tega dogodka, kot nam ga je ob sodelovanju MO Ljubljana posredovala Kabelska TV Medvode, ki podpisuje produkcijo posnetka in kjer so pripravili scenarij priložnostnega programa, v katerem so sodelovali tudi harmonikar Branko Sladič, baritonist Jure Počkaj in povezovalka Bernarda Žarn. Žal je posnetek tega, ki smo ga pridobili od producenta, nepopoln, saj je – najbrž zaradi tehničnih razlogov in vremenskih okoliščin, v katerih je dogodek potekal – prišlo do izpada približno 4 minute govora gospe Kerševan. Za to dolžino smo del video posnetka v post-postproducijski obdelavi skrajšali. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: