Knjige so ga spremljale tudi v partizanih – vse do predzadnje sobote v marcu: Slavko Krušnik

Slavko Krušnik je bil, ko smo posneli ta pogovor, v 93-letu. Kljub častitljivi starosti, smo ga doživeli čilega, vedrega in še vedno z dobrimi in krepkimi energijami napolnjenega planinca in aktivnega občana, nekdanjega partizanskega tiskarja. Pred petimi tedni je umrl. Če bi le še (z)mogel, bi najbrž tudi iz svojega odhoda, iz smrti, za katero je vedno govoril, da ni nič drugega kot del življenja, napravil prvoaprilsko šalo. To mu je spolzelo skozi sipine časa, je pa vnaprej napisal poslovilni govor za svoj pogreb.

To je Radio KRIČAČ, ki ga v teh dneh – od Dneva upora proti okupatorju do dneva osvoboditve Ljubljane in Dneva Evrope – pripravljamo v uredništvu Radia KAOS. Takrat še ne 93-letnega Slavka Krušnika sva z Marjanom Rogljem v eni od najbolj zahodno postavljenih stolpnic na Bratovževi ploščadi za Bežigradom obiskala natančno pred dvemi leti; Umrl je predzadnjo soboto v letošnjem marcu, pokopali pa so ga na ljubljanskih Žalah prvega aprila, pred mesecem dni, torej; Če bi le še (z)mogel, bi najbrž tudi iz svojega odhoda, iz smrti, za katero je vedno govoril, da ni nič drugega kot del življenja, napravil prvoaprilsko šalo. Pogovor je bil del takratnega programa Radia KRIČAČ; Kot smo ga posneli takrat, ga objavljamo tudi tokrat; V življenjski zgodbi tega skromnega Trnovčana, zadnja desetletja je živel za Bežigradom, je rdeča nit ogorčenje in takojšnja opredelitev zoper okupacijo fašističnih in nacističnih sil, podprta z neomajnim ponosom in občudovanjem izjemne organiziranosti OF in osvobodilnega gibanja, ki se je manifstirala tudi v partizanskem tisku in sijajno organiziranih ilegalnih in partizanskih tiskarnah.

Tiskarstvo, knjigotisk in predvsem knjige so ostale njegova življenjska opredelitev tudi potem, ko se je upokojil. Tudi spomine, tiste iz vojne, ilegaleganega in partizanskega tiskarskega življenja pa tudi iz svobode, one prve, skupne, jugoslovanske in te novejše iz obdobja državne samostojnosti in spremembe politične ureditve, je znal na izjemno privlačen način sporočati v njemu lastnem slogu: v šalah in šaljivih zgodbah.

Pogovor s Slavkom Krušnikom sva pred dvemi leti posnela Marjan Rogelj in Andrej Pengov, dvaindvajset mesecev in tri tedne pred njegovo smrtjo. Poslovilni govor je, še pravčasno, seveda napisal sam. Njemu in predvsem nam vsem, ga je na pogrebni slovesnosti prebrala nekdanja ljubljanska županja Nuša Kerševan. Slava Slavku Krušniku!

Knjige so ga spremljale tudi v partizanih – vse do predzadnje sobote v marcu: Slavko Krušnik Knjige so ga spremljale tudi v partizanih – vse do predzadnje sobote v marcu: Slavko Krušnik Knjige so ga spremljale tudi v partizanih – vse do predzadnje sobote v marcu: Slavko Krušnik Knjige so ga spremljale tudi v partizanih – vse do predzadnje sobote v marcu: Slavko Krušnik Knjige so ga spremljale tudi v partizanih – vse do predzadnje sobote v marcu: Slavko Krušnik

Oznake:

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *