Upor kot način življenja? Ja, sleherni dan! Kaj pa sploh še ostane delavcem?

Uredništvo | 30. April 2018

Goran Lukić, Delavska svetovalnica: Podjetje, ki je v kazenskem postopku, se lahko registrira pri ministrstvu, zato da bo zakonito posredovalo delavce Luki Koper. Luka Koper pa od delavcev, ki bi želeli zaposlitev neposredno pri njih, zahteva, da predložijo ne le potrdilo o nekaznovanosti, ampak tudi potrdilo, da niso v kazenskem postopku... Vsak dan imamo številne primere šikaniranih delavcev, ki si ne upajo, ne zmorejo ali ne znajo postaviti za svoje pravice. Pravice, ki niso vprašanje zgolj tržnega ali katerega koli gospodarsko političnega sistema, to so pravice, ki določajo človekovo dostojanstvo.

Minuli četrtek smo z državnim praznikom obeležili in počastili Dan upora zoper fašistične in nacistične zavojevalce v letih 1941-1945; Danes se vse pogosteje zdi, da mi se morali znova upreti… komu že? Kapitalu nasploh, ki se za take upore ne zmeni posebej, državi ali pa morda kar delovni inšpekciji? Težka bo…

Tudi o tem smo se sinoči v programu Radia KRIČAČ pogovarjali z Goranom Lukićem iz Delavske svetovalnice, sindikalno organizirane nevladne organizacije. In kaj sploh pomeni danes upor delavcev? Na Delavski svetovalnici so ves čas, vsak dan priče delavcem, ki jim je delodajalec ukradel razmišljanje, da so delavci ki imajo pravice. Kaj torej v tej luči pomeni upor? To, da je treba delavcu najprej povrniti osnovno samozavest, da lahko sploh reče, da je delavec. V Delavski svetovalnici imajo nič koliko primerov, o nekaterih so govorili tudi v tej oddaji, kjer gre za temeljno izkoriščanje delavskih pravic, kjer gre za v bistvu krajo osebnosti. Delavske osebnosti iz delavca, človeka!

Pred praznikom dela smo. Kaj danes sploh še pomeni Prvi maj? Pa drugi maj tudi. Drugi je res neke vrste slovenska posebnost.. Koga se ta praznik sploh še dotakne. Mnoge, ne boste verjeli. Morda drugače, kot pred leti, desetletji in stoletjem, a zareže. Po svoje in času primerno. Zagotovo!

Kako pa je danes z varstvom pravic delavcev? Inercija institucij pri varstvu pravic je neverjetna, izjemna, saj se zatekajo bodisi v prazno administriranje, bodisi celo v namerno spregledovanje kršitev. Iztopajoč primer takšnega odnosa so recimo opustitve ukrepanja IRSD v primeru nadzora nad kršitvami v Luki Koper.

Med osnovne pravice delavcev sodi tudi z ustavo (posredno) varovana pravica do ustreznega plačila? V tem pogledu je Slovenija zelo žalosten primer, kjer je neto minimalna plača 638 evrov zgolj za spoznanje višja od praga tveganja revščine 613 evrov. Statistično in z občutnim časovnim zamikom seveda.

Z Goranom Lukičem iz Delavske svetovalnice se je za Radio KRIČAČ, ki gostuje v programu Radia KAOS, pogovarjal Andrej Pengov.