Drama

Zadnje objave

A propos, Umetnost z Renato Zamida: Moč lažnega na letošnji Fabuli

Kaj od vsega na Fabuli je umetnost? »Fabula,« je, ne da bi si vzela čas za premislek, odgovorila Renata Zamida. In dodala novico, ki jo objavljamo prvi: Stefan Hertmans, nizozemski pisatelj, avtor sijajnega romana o prvi svetovni vojni, ki naj bi danes sodeloval v Fokusu, pride v Ljubljano prvega aprila. Zares! Glede na tokrat izbrano temo, ki se je z letošnjim festivalom literature sveta – Fabula, ponudila kar sama, moremo že na samem začetku reči: Ne verjemite nujno vsega, kar boste slišali ali prebrali. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , ,

A propos, Človek! Diego de Brea in Levstikov Tugomer

Z vsebino tokratne oddaje A propos, Človek, ki jo pripravljamo in realiziramo s podporo Ministrstva za kulturo RS, smo vas nameravali obogatiti že na tisto sitno, deževno sobotno, ko je godoval Miklavž, prvi od treh menda dobrih mož od trojke, ki ob koncu leta skušajo uravnotežiti dušo in telo, da bosta pripravljena na prihodnje spopade… Tokrat smo pripravili pogovor, katerega vsebina je povezana bolj z značajem pravkar omenjenega sobotnega vremena, ki je bilo prej »tužno« kot veselo, kakršno je hvala bogu danes. Žalost, tuga – svoje dni povsem slovenski, zanesljivo pa staroslovanski izraz je – ne po naključju – zagotovo povezana z naslovom vsebino in glavnim likom sobotne premiere na velikem odru ljubljanske Drame. In da ne bo pomote: po tej premieri je bilo razpoloženje v glavnem slovenskem gledališču naravnost prešerno. Tugomerja, tragedijo v petih dejanjih, o kateri govorimo v tokratni oddaji, je napisal Fran Levstik takrat – nekje, pred 140 leti, pred 95-imi leti pa je bila kot prvo delo v slovenskem jeziku krstno uprizorjena na odru, ki je še danes veliki oder v – že dolgo od takrat – ljubljanski Drami. Avtorica priredbe in dramaturginja tokratne postavitve je Žanina Mirčevska, ki je v besedilu uporabila tudi odlomke iz priredbe Bratka Krefta, režiser je Diego de Brea, glavno vlogo, lik Tugomerja, pa upodablja Branko Šturbej, Prešernov, Glazerjev in petkrat tudi Borštnikov nagrajenec. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , ,

Ne(za)slišano: Gombač in Pucihar v Drami

Ljubljanska drama Drama v tej sezoni ob nedeljah na velikem odru ponuja Akustiko, cikel, ki se giblje od sodobne klasične in resne glasbe do kakovostne popularne glasbe. Ali pa kakovostne popularne klasične glasbe. Ali nekaj tretjega. Sem spada tudi nedeljski nastop Boštjana Gombača in Blaža Puciharja. Fanta bosta igrala veličine kot so Bach, Rachmaninov, Paquito D’Rivera in druge – na klarinet, klaviaturo, elektronsko pihalo, pojočo žago, fujaro, okarino znamke BAMBINA in Boštjanovo zaščitno znamko – plastično rumeno račko. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , , ,

A propos ob 15h: dve od Treh sester, Nina Ivanišin in Tina Vrbnjak

Bilo je načrtovano, da bodo v tokratni, 22.-i oddaji A propos: ob 15.h sodelovale vse tri sestre iz družine Prozorov – Olga, Maša in Irina, katerih like v igri A. P. Čehova, o kateri smo podrobneje govorili že v oddaji pred tednom dni, igrajo Alida Bevk, Nina Ivanišin in Tina Vrbnjak. Po premieri Treh sester ge še za eno potrditev več o odličnem ansamblu SNG Drama Ljubljana, ki tudi tako vzdržuje položaj prvega slovenskega gledališča. Tri dekleta, natančneje – mlade gospe – so se odločile, da bodo v javnosti v zvezi s sto predstavo vedno nastopale skupaj, kot tri sestre v istoimenski igri, saj se, zagotavljajo, kot stanovske kolegice in prijateljice, razumejo še bolj kot čehovljanske tri sestre v mojstrovem besedilu. Vendar so Alido tokrat nenačrtovano zadržale učiteljske obveznosti na akademiji, zato pa smo se vendarle uspeli pogovarjati z Nino in s Tino. Za začetek smo razčlenjevali sozvočja in disonance med sestrsko ljubeznijo in prijateljstvom ter odnosi med poklicnimi kolegicami. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , ,

SNG Drama s pestrim programom gostovanj

V letošnji sezoni bosta oba odra SNG Drame Ljubljana skupaj videla deset premier: šest na velikem odru in štiri na malem. Hkrati pa v jih v naslednjih mesecih čakajo številna gostovanja tako doma, kot v tujini, je za Radio KAOS povedal ravnatelj Drame Ivo Ban. Tako bodo s predstavama Platonov in Ko sem bil mrtev bo gostovala v Srbiji. Tam bodo uprizorili Platonova Antona Pavloviča Čehova v režiji Vita Tauferja, dan prej pa bodo v madžarkem gledališču v Novem Sadu uprizorili predstavo Ernsta Lubitscha Ko sem bil mrtev v režiji Diega de Bree. Predstavi bosta na ogled še v Jugoslovanskem dramskem gledališču Beograd. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , , ,

Schönherrjev Hudič babji (in dva moška) na Mali sceni MGL

Samotno bivališče nekje v gozdu na Tirolskem blizu meje. V njem živita mlada ženska in njen skrivnostno bolehni mož. Na videz revna in skromna, v resnici pa premožna in zvita. Čisto navadna kontrabandarja sta; prevejana tihotapca ob meji. Tako je kraj dogajanja in dve od skupno treh ključnih oseb opredelil dramatik, sicer zdravnik po poklicu, Karl Schönherr v drami, katere naslov je Mojca Kranjc prevedela kot: »Hudič babji«. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , ,

Kje je pot za V Damask? Na Velikem odru Drame, vsekakor

V soboto, ko ga je znova namedlo, tako da si nisi upal v salonarjih v ljubljansko Dramo, se je že ob prihodu v preddverje čutilo nekakšno vznemirjenje, ki se pred premierami v tako profesionalnem gledališču ponavadi zadrži na oni strani vrat v zaodrje. Tokrat je bilo opazno drugače, saj so na predstavo prišli tudi tisti in taki, ki jih je mučil prehlad in bi ob vabilu na katero od drugih predstav ostali najbrž doma… Še najmanj zaradi občutkov in pričakovanj, ki jih pred javnostjo dva dni poprej odkritosrčno razkril ravnatelj Ivo Ban. Prevajalec igre Augusta Strindberga V Damask se je besedila lotil v švedskem originalu, je, kakor moremo prebrati v znova izjemno povednem in tudi za poznavalce nadvse dragocenem gledališkem listu, natisnjenem v 1.200 izvodih – le zakaj je to še vedno zgolj »list«, saj gre za knjigo, vendar! – tudi »odpotoval« v Damask. A o tem kaj več kasneje. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , ,