Ko smo pred tedni spremljali slovenske udeležence abonmaja Piranski zaliv na njihovi poti na Schwabovo predstavo Predsednice v Hrvaški kulturni dom na Sušaku, nad Reko, sta nam glavni sogovornici Helena Grahek iz Slovenskega mladinskega gledališča in Ana Miljanović iz reškega HNK Ivana pl.Zajca povedali, da so bili svoj čas med abonenti tudi člani Slovenskega doma – Kulturno prosvetnega društva Bazovica z Reke. To je bil samo eden od povodov, da smo dlje časa vztrajali pri pripravi in se z njihovim vodstvom dogovarjali za obisk naše ekipe na reškem naslovu Podpinjol 43, kjer na prekrasni lokaciji z lepo urejenim vrtom, prireditvenim prostorom, baliniščem in prelepo vilo nad glavnim kvarnerskim pristaniščem domuje ta kulturna, izobraževalna in narodnostna inštitucija Slovencev na tem delu sosednje Hrvaške; Zgodovina Slovencev in slovenstva je tudi s tem delom jadranske obale in njenega zaledja povezana z znanimi imeni iz naše kulture, če omenimo zgolj dve – Primoža Trubarja in Janeza Trdino; Tudi v modernih časih so ti kraji dali marsikatero znamenito ime, pomembno za slovensko kulturo in umetnost ter za znanost in raziskovanje, pa za gospodarski razvoj tega področja tudi. Skupina Slovencev je novembra, zdaj že davnega leta 1947 spoznala, da so potreba po, kot so zapisali v ustanovnih dokumentih, »negovanju elementov slovenske kulture, tradicije in jezika postali neobhodno dejstvo družbenega življenja na Reki«; Z namenom ohranjanja jezika in kulture svoje domovine so torej ustanovili kulturno društvo “Bazovica”; Poimenovali so ga po slovenskemu kraju blizu Trsta, v spomin na prve slovenske žrtve fašističnega nasilja; Danes društvo šteje okrog 1350 članov, od katerih je 126 aktivnih v vsaj eni od desetih ustvarjalnih, izobraževalnih ali rekreativnih skupin, med njimi je mešani pevski zbor z najdaljšo tradicijo, saj deluje neprekinjeno že od ustanovitve. Ob zboru delujejo še: dramsko-recitatorska, folklorna, planinska, plesna, fotografska, glasbena, dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture, mladinska in likovna skupina. S tajnico društva nadvse prijetno sogovornico, profesorico, gospo Evo Ciglar smo se, kljub našemu vztrajanju, da jih obiščemo še pred dopusti, ko je njihova aktivnost v polnem zagonu, končno le uspeli uskladiti, da pridemo na njihovo sklepno prireditev, s katero skušajo ohranjati staro navado, da se ob zaključku sezone zberejo na društvenem vrtu, kjer pripravijo kulturno-zabavni večer. Nadaljujte z branjem →
jezik
Zadnje objave
Dana Valič: ljubezen do jezika je ena ključnih življenjskih opredelitev
|
Tovarišica Dana Valič, dekliško Klanjšček, rojena v Ljubljani, starša pa sta se po razpadu Avstro-Ogrske pred fašizmom s Primorske umaknila v Ljubljano, se je najbrž tudi zaradi izkušenj njenih rojakov s poitaljančevanjem odločila za študij slavistike na višji pedagoški šoli. Slovenščino je poučevala sprva na moščanski gimnaziji, kasneje po osvoboditvi pa na osnovni šoli Ketteja in Murna na Kodeljevem. Družina je bil vseskozi do konca predana slovenstvu in boju zoper socialne in narodnostne krivice. Njen zdaj žal že pokojni soprog je bil znameniti dramski igralec in član Partizanskega gledališča Aleksander Valič. Z Dano Valič se je za Radio KRIČAČ pogovarjal Aleš Kardelj; Vprašanjem – zakaj in kdaj se je opredelila za upor zoper italijanske fašiste, kako je doživelia in doživljala prve dni okupacije – vse do njene prve aretacije in kasneje transporta v taborišče v Italiji, sta namenila začetek tega nadvse zanimivega in v mnogočem pretresljivega pogovora.. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Radio Kričač, Dana Valič, fašizem, jezik, slavistika, upor
A propos kultura, kaj pa umetnost: Vrnitev čipke
|
Podalpska verzija starega balkanskega rekla pravi, da lahko Slovenca vzameš iz Slovenije, ne moreš pa Slovenije vzeti iz Slovenca. To je na nek način spoznal tudi Urh Sobočan, grafični oblikovalec, ki ga je študijska in poklicna pot iz Ljubljane preko Londona pripeljala v Luksemburg. Prav tam smo se s Sobočanom pogovarjali o razstavi oziroma projektu Vrnitev, kjer se je ob pomoči Ive Sobočan, sicer njegove babice a tudi izjemne klekljarice lotil, dekonstrukcije čipke kot objekta tradicionalne turistične in etnološke ponudbe in jo rekonstruiral na polju umetnosti in umetniškega izraza. Razstava je luč sveta ugledala v Londonu, od tam pa potovala po praktično celi Evropi in se ob tem večkrat vrnila tudi v domače kraje. Tudi za Sobočana je bilo vse skupaj potovanje posebne sorte in, kakor bo jasno iz pričujočega pogovora, tudi naslov projekta ni nikakršno naključje. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: A propos, čipka, etnologija, Iva Sobočan, jezik, Luksemburg, razstava, Urh Sobočan
Momento so ugotovili, da je vse skupaj lahko NaPorno
|
Ko so izdali svoj prvi single Flying High, so člani skupine Momento poželi mešane kritike. Nekateri so bili nad odločnim rockerskim zvokom navdušeni, druge je zmotilo dejstvo, da je mlada skupina svoj prvi komad odpela v angleščini. No, ti slednji bodo morda potolaženi z drugim singlom, ki je luč sveta ugledal pred kratkim in sliši na ime NaPorno. Tudi o tem smo se pogovarjali z glavo skupine, Boštjanom Nadaljujte z branjem →