Radio KAOS (https://www.radiokaos.info/tag/kiparstvo/)
Ne mara ptičev; ljubi zemljo in življenje. Oblikuje ga vedno tako, da dodaja. Odvzemanje ni njen ustvarjalni princip. Najraje upodablja radoživo žensko figuro, ujeto v trenutek zamaknjenosti. Nekaj dni po otvoritvi smo si v Galeriji Murska Sobota ogledali razstavo s skupnim naslovom Skulpture, akademske kiparke Mojce Smerdu. Nadaljujte z branjem →
Podcast: Play in new window | Download (Duration: 28:01 — 25.7MB)
Akademski kipar Jiři Kočica je pred časom na vrata treh newyorških galerij nabil petindevetdeset tez o sodobni umetnosti. Prva pravi, da je umetnost vedno povezana s transcendenco. Tudi, kadar beži od nje. Tudi o tem je tekla beseda v tokratni oddaji A propos ob 15h, v kateri smo govorili tudi o skulpturi, ki jo je Kočica postavil v preddverju Preglovega raziskovalnega centra. Oglejte si oddajo s klikom na video. Nadaljujte z branjem →
V torek zvečer so v Galeriji Equrna odprli razstavo samostojnih skulptur in kiparskih domislekov v podstavkih, pravzaprav v omaricah, akademskega kiparja Jirjia Kočice. Vanje je skril, no, ali vsaj zaprl, tako da jih je treba poiskati, “kiparske ikone”, ki asociirajo na prizore iz ne tako davne umetnostne zgodovine. Razstava Od…pri, ki je plod umetnikovega ustvarjanja v zadnjih treh, še največ pa v zadnjem letu, je razporejena v prvi in drugi prostor galerije tako, da tudi vsebinsko sledi našemu (s)prehodu. V prvem delu so postavljeni bronasti kipi v zelo različnih višinah – od takih, ki so blizu našemu horizontu in so torej »pri« nas, do takih, ki so precej višje od našega horizonta, in so torej umaknjeni »od« nas. V velikem prostoru so v dveh ravnih vrstah ob stenah razporejeni beli podstavki, na katerih ni ničesar. Nadaljujte z branjem →
Muzej Moderne umetnosti mesta Olomouc na Češkem je pripravil manjšo retrospektivno razstavo kiparke starejše generacije iz Poljske, Magdalene Abakanowicz. V prostoru so postavljeni njeni gvaši, amorfni portreti, objekti različnih velikosti, tapiseriji, fotografije njenih javnih postavitev, kakor tudi njenih citatov-misli, zapisanih na steni. Celotna struktura postavitve se je zdela malce nerodna in preveč didaktična, ker je želela nekako na silo zaobjeti celovitost Abakanowiczinega opusa, je za Radio KAOS vtise strnil Dušan Zidar. Vendar, ko se gledalčevo telo približa njenim skulpturam in se hkrati izmakne nerodni strukturi razstave, postane del množice kipov. Takrat gledalec ne more, ne da bi poistovetil z zgodbami, ki so prisotne v njenih delih. Nadaljujte z branjem →
Včeraj so v Gruberjevi kiparski galeriji na prostem pred Arhivom RS odprli razstavo »Berljivo«, ki poteka v okviru projekta Ljubljana – svetovna prestolnica knjige 2010. Razstavo pripravlja Zavod za kiparstvo in predstavlja umetnike, ki pri svojem delu združujejo kiparstvo in književnost. Kiparska razstava Berljivo predstavlja tiste slovenske umetnike, ki v svojem delu povezujejo kiparstvo in književnost. Umetniki so predstavljeni v knjigi, visoki preko 3 m. Sodelujejo Jiři Bezlaj, Dragica Čadež, Andrejka Čufer, Boštjan Drinovec, Jiři Kočica, Silvan Omerzu, Alen Ožbolt, Mojca Smerdu in Tadej Torč. Nadaljujte z branjem →
Danes je bila na sporedu še zadnja iz niza desetih oddaj Kaj ima Noordung opraviti s Čmrljem. Tokrat jo je vodil Boštjan Perovšek, ki je v studio povabil predavatelja dr. Josipa Korošca ter kiparja in slikarja Janeza Pirnata. Oddaja je – kot vse ostale – nastala s finančno pomočjo ministrstva za kulturo, predvsem pa iz raziskovalnega navdiha, ki sta ga spodbudila knjiga Hermana Potočnika Problemi vožnje po vesolju, pa tudi iskanje najučinkovitejšega električnega pogona, ki se ga je pred dvema desetletjema lotil pisatelj in fizik Andrej Detela, ki je projekt najprej poimenoval Čmrlj. Za predvajanje posamezne rubrike kliknite na sliko spodaj. Josip Korošec preučuje umetnost prazgodovine in starega veka ter predava na katedri za umetnostno zgodovino. Nadaljujte z branjem →
V današnji oddaji Kaj ima Noordung opraviti s Čmrljem sta se nam pridružila dr. Janez Hribar, redni profesor na Biotehniški fakulteti in donedavnega tudi tamkajšnji dekan, strokovnjak za agroživilstvo, in dr. Polona Tratnik, docentka za filozofijo kulture na Univerzi na Primorskem, Fakulteti za humanistične študije Koper, tudi znanstvena sodelavka na UP Znanstveno-raziskovalnem središču Koper. Oddajo pripravljamo v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS. Spodbuda in zamisel za serijo desetih oddaj pa sta povezani na eni strani tako z izjemnim prispevkom Hermana Potočnika Noordunga svetovni znanosti, na drugi pa z mnogimi, tudi domačimi iskanji najučinkovitejšega električnega pogona za najrazličnejša zemeljska, vodna in zračna vozila in še marsičesa, kar presega zgolj vprašanje varčnega in okoljsko neobremenjujočega prometa. Za predvajanje posamezne rubrike kliknite na sliko spodaj. Janez Hribar se je z raziskovalnim delom na področju tehnologij rastlinskih živil začel ukvarjati že v času študija. Nadaljujte z branjem →