Maks Fabiani

Zadnje objave

A propos, Umetnost: Maks Fabiani, secesija in monarhija

Slovenska prestolnica letos obeležuje stopetdeseto obletnico rojstva Maksa Fabianija. Zakaj je Fabiani tako zelo čislan arhitekt in urbanist; vsaj tako kot Plečnik in Vurnik in še nekateri drugi, ki so v Ljubljani pustili, če temu lahko rečemo tako, fin-de-sieclovski pečat. Kam zares in s čim je mogoče določiti slog oz. dobo v kateri je ustvarjal Fabiani, dobo, ki so je v različnih državah poimenovali različno… V Nemčiji – Jugendstil, v Franciji – Art Nouveau, v Italiji – nekaj nenavadnega kot menda Liberty, za Avstrijo, se pravo Avstro-Ogrsko, se pravi tudi za naše kraje pa je to bila – Sezession. Ali gre resnično za identično ali vsaj zelo primerljivo iskanje novih oblik in nove estetike? Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , ,

Prihodnji teden zares začetek 150-letnice Maksa Fabianija

Prihodnjo sredo bodo na Magistratu odprli razstavo Maks Fabiani, arhitekt monarhije, osrednjo pregledno razstavo ob letošnji 150-letnici tega secesijskega arhitekta, ki je močno zaznamoval popotresno podobo Ljubljane pa tudi avstroogrske monarhije. Je povedal podžupan Janez Koželj. Popotresna obnova Ljubljane, po kateri Fabianija v prestolici najbolj poznamo je bila tako plod naključij kot ekonomskih in političnih premislekov, pravi arhitekt Andrej Hrausky. Dogodki bodo potekali v Ljubljani, Štanjelu, Kodilju pri Štanjelu in Novi Gorici, pa tudi čez mejo v Gorici, Trnovci, v Rimu in na Dunaju. Fabiani je namreč vodil tudi obnovo številnih naselij na Goriškem, Vipavskem, Krasu in v Posočju po prvi svetovni vojni. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , , ,

Maks Fabiani: Arhitektura kot domoljubna politika

Velikih Slovencev, tudi Slovenk ne zmanjka. Česar ni ali pa je tega premalo, so njihova utemeljena pripoznava in zgodovinska pričanja v knjigah in v drugih oblikah zapisov, dokumentov, zgodb… Njihova pomembnost, veličina, se največkrat pokaže, ko ni več razlogov za prislovično narodovo lastnost – zavist in ko se najdejo ljudje, običajno njihovi poklicni kolegi, ki poskrbijo za pravo mesto teh velikanov v slovenski družbi, njeni zgodovini in razvoju…

Andrej Hrausky, Janez Koželj in Miran Kambič – prva dva sta arhitekta, ki sta pred tremi, leti z umetnostnim zgodovinarjem Damijanom Prelovškom poskrbela za Plečnikovo monografijo Dunaj-Praga-Ljubljana, tretji pa je fotograf, so – tudi tokrat pri Cankarjevi založbi – izdali knjigo o arhitektu Maksu Fabianiju: Dunaj-Ljubljana-Trst. Rojevala se je dolgih 17 let. Da je odločitev za to knjigo prava, in da je najbrž izbran tudi pravi trenutek za tako knjigo, kot pravi Janez Koželj

Monografija o Maksu Fabianiju je napisana in urejena tako, da je dostopna, zanimiva in razumljiva slovenskim in italijanskim ljudem na tej in oni strani narodnostne meje, v dostopnem in tudi nepoznavalcem razumljivem jeziku. Fabiani se je rodil 1865. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , , ,