Marko Mandić

Zadnje objave

A propos: Umetnost za popolno okrevanje; Fabre in Mandić v Drami: Vsa resnična lepota je okorna

Gledališča se (končno) polnijo; Počasi a vendarle; medtem ko so ansambli ustvarjali kakor se je v stisnjenih covid okvirih pač dalo, minulo soboto pa je bil zame in gotovo za večino, ki smo si v SNG Drama Ljubljana ogledali Fabrovega Nočnega pisca, praznik; V tem pogledu je ta oddaja zagotovo prispevek k trditvi, ki smo jo zapisali v letošnji s strani ministrstva za kulturo nepodprti projekt A propos, da je ustvarjanje, umetnost, izjemno cepivo, vakcina za okrevanje po pandemiji. Gledališki dogodek – z maskami in na razdalji, kakopak – je bil po dolgih skoraj osmih mesecih, vsaj zame, posebno doživetje; Občutek zanosa, vtis, da gre tokrat za več kot je (bil) teater lanske jeseni, ko sem v Mali drami videl pretresljivo Zupančičevo Novo raso, zadnjo lansko premiero s publiko v dvorani. Tudi Nočni pisec je bil z repertoarjem sezone 2020/2021 načrtovan sprva za tisti manjši oder, saj je ta igra, pa naj ji rečemo »zgolj« performans ali monodrama z Markom Mandičem, prava za tja a so se prav zaradi še vedno ne povsem sproščenih omejitev, odločili za Veliki oder. Na ta način so tudi zagotovili, da bo to izjemno predstavo, premiero in nocojšnjo ter torkovo ponovitev videlo več ljudi, kot bi jo sicer. Do jeseni je ne bodo več uprizarjali, sicer pa je bila tako ali tako namenjena tudi za spored Drama festivala, ki je zdaj že drugo leto zapored prestavljen… ja najbrž v prihodnjo pomlad. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , ,

A propos ob 15h: Marko Mandić kot Camusov Škorenjček, se pravi Kaligula

Kaligula Alberta Camusa bo svojo premiero na odru ljubljanske Drame doživela to soboto. A že nocoj in jutri se lahko udeležite “javne generalke” komada, ki ga je na oder postavil Vito Taufer, priredila pa njegova sestra Lara Simona Taufer. Prav ona je bila skupaj z Markom Mandićem, Kaligulo, gostja današnje oddaje A propos ob 15h. Marko Mandič nastopa v tej drami v glavni vlogi – imperatorja in tirana Škorenjčka, Kaligule, torej – kakor so Gaja Julija Cezarja Germanika klicali od malega, ko se je potikal po vojaških taborih svojega očeta priljubljenega vojskovodje Germanika, in matere Agripine starejšae, oba iz julijsko-klavdijske dinastije, Laro Simono Taufer pa je avtorica priredbe in dramaturginja te predstave. Zadnji hip je prijazno »vskočila«, ker je njenega brata, režiserja Vita Taruferja to na-pol-vreme spravilo ob slab glas. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , , ,

Srečko Fišer: Peti prevod Hamleta v slovenščino

V sobotnem prispevku pred premiero Hamleta v ljubljanski Drami smo napovedali, da bomo o tem delu še govorili. Če ne drugače, vsaj o njegovem petemu prevodu v slovenščino. Pred Srečkom Fišerjem, tokratnim prevajalcem, so ga namreč prevedli že leta 1874. Prevajalec je bil Dragotin Šauperl, katerega prevod je 30 let pozneje dopolnil in popravil Ivan Cankar, štirideset let za Cankarjem pa ga je znova prevedel Oton Župančič: Okrog leta 1989 pa dobimo še prevod Janka Modra, ki pa ni bil nikoli uprizorjen v poklicnih gledališčih. Pet let kasneje ga prav za ljubljansko Dramo znova prevede Milan Jesih; predstavo je takrat podpisal režiser Janez Pipan, v glavni vlogi pa je nastopil Jernej Šugman. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , ,

Misel, zgani se; Hamlet po 19 letih znova v Drami

Ne šepeta se. Govori se. Vedno bolj na glas. Tudi v sodobni adaptaciji znamenitega besedila o danskem princu in njegovih tegobah. Tokrat smo slišali nekaj posebej izbranih mislih, poudarkov iz Shakespearovega Hamleta, ki se razlikujejo od tistih, največkrat navajanih, ko govorimo o tej gledališki klasiki. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , ,

Gospoda Glembajevi: boj in mesarsko klanje

Ko nastajajo velike predstave, se pomembne stvari ne dogajajo samo na odru in na vajah, pač pa tudi v zaodrju, kjer vlada neka posebna energija, je na predstavitvi zadnje premiere letošnje sezone dejal umetniški vodja ljubljanske Drame Eduard Miler. Takšna velika predstava so Gospoda Glembajevi Miroslava Krleže v režiji Ivice Buljana, ki je povedal, da je Krleža še kako pomemben tudi za slovenski kulturni prostor. Dramaturginja Mojca Kranjc pa je dejala, da je igra Gospoda Glembajevi zgolj del širšega glembajevskega ciklusa. Lektorica Tatjana Stanič pa je bila soočena s posebnim izzivom, saj je besedilo multijezikovno, asistent režiserja Robert Waltl pa je dejal, da je ansambel ljubljanske Drame eden redkih, ki je sploh sposoben tako zahtevno igro postaviti na oder. S tem, predsvsem pa z opazko o gostoti teksta se je strinjal tudi Marko Mandić, ki igra Leoneja Glembaya. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , , ,

Mandić in MandićStroj

Marko Mandić se v performansu MandićStroj strastno zažene po izbranih poglavjih lastnega igralskega opusa, v vlogah prebira vsakokratno bistvo, ob sočasnem nagovarjanju oziroma neposrednem vključevanju občinstva kot ključnega uprizoritvenega partnerja pa bliskovito prehaja skoz nekronološko linijo skoraj štiridesetih vlog, ki jih je ustvaril v poldrugem desetletju. Rezultat je oblikovno večplastna celota osupljivega psihofizičnega izraza, ki v asociativnem poteku in povsem vidnih premenah dialoško obuja pretekle igralske stvaritve, raziskuje lastne avtomatizme ter se ozre preko določenosti interpretativnih vlog. Tako se glasi utemeljitev Društva gledaliških kritikov in teatrologov, ki je Mandiću podelilo nagrado za najboljšo uprizoritev v sezoni 2010/11. Kaj o tem meni Marko Mandić, pa izveste s klikom na posnetek. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , ,