Matjaž Kmecl

Zadnje objave

Častno meščanstvo Alenki Šelih in Matjažu Kmeclu

Včerajšnja slavnostna seja mestnega sveta je minila predvsem v znamenu podelitev nazivov častnih meščanov. To sta postala akademika Alenka Šelih in Matjaž Kmecl. Na seji, ki se je je udeležil tudi predsednik republike Danilo Türk, je slavnostni govornik župan Zoran Janković sicer preletel burno politično dogajanje v mestu in državi, za prihodnje leto pa je napovedal, da bo težko. Akademik Matjaž Kmecl je naziv častnega meščana med drugim dobil zaradi poznavanja slovenske zgodovine, kulture in zakladov narave ter delovanjem v vlogi ustanovitelja in predsednika Jezikovnega razsodišča, ministra za kulturo v nekdanji Jugoslaviji in člana predsedstva v času osamosvajanja Slovenije, svojo legitimnost črpa iz pridobitev narodnoosvobodilnega boja med drugo svetovno vojno. Ob prejemu naziva pa je povedal, da je svoj odnos do Ljubljane opisal s poklonom, ki ga je Ljubljani dal Charles Nodier

Akademikinji Alenki Šelih pa so naziv častne meščanke podelil zaradi globokega spoštovanja in hvaležnosti do njenega življenjska poslanstva, ki pravosodje postavlja v službo socialno pravične družbe, ko se zavzema za uvajanje sodobnih oblik kazenskih sankcij in dosledno spoštovanje standardov pravne države, za varstvo zasebnosti in človekovih pravic, posebej pravic otrok. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , ,

Prenovljene Podobe Valvasorjeve Ljubljane

Včeraj so, 20 let po izidu prve izdaje, pri Cankarjevi predstavili prenovljeno izdajo knjige Podobe Valvasorjeve Ljubljane avtorjev Leona Jerovca in pokojnega Milana Batiste. Med zidovi ene izmed hiš, ki še danes stoji na Starem trgu, se je rodil Janez Vajkard Valvasor, avtor slavne Slave vojvodine Kranjske in opisovalec Ljubljane. Njegove spise in risbe o Ljubljani sta avtorja natančno pregledala in pretehtala. Predgovor je napisal akademik Matjaž Kmecl, ki je poudaril, da je lahko knjiga tudi opomnik dejstvu, da se Ljubljana kar naprej razvija. Jerovec in Batista sta v knjigi poskušala zajeti duha Ljubljane pred tremi stoletji, ki bi jo danes le stežka prepoznali. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , ,

Tivoli krasi vrtnica sorte Prešeren

Ljubljanski Tivoli je danes dobil pravi rožni vrt. Poleg rastlinjaka ga je uredilo ga je Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije, katerega člani so poskrbeli za obstoječi nasad vrtnic in mu dodali nove. Tako so v enem sklopu zasajene in predstavljene vrtnice najpomembnejših evropskih žlahtniteljev, v drugem pa so zasajene moderne vrtnice. Kmeclova vrtnica Prešeren je nastala z načrtnim križanjem žlahtnih sort vrtnic in je prijavljena kot varovana sorta pri The American Rose Society. Glede na to, da so bile posajene letos, so vrtnice seveda še premlade, da bi lahko že letos obiskovalce razvesljevale v polnem cvetu in razkošju barv. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , , ,

Menartovi Stihi, Prešernov Pasijon in Temno pravo

Današnja oddaja KAOS v ateljeju je potekala “na terenu”, kot se reče. Takorekoč v posebnih razmerah. Studio Radia KAOS smo namreč preselili na Festival za tretje življensko obdobje, kjer smo – ob finančni pomoči ministrstva za kulturo Republike Slovenije – oddajo pripravili skupaj s književnikom Matjažem Kmeclom, s katerim smo se pogovarjali o pravkar izdani zbirki pesmi Janeza Menarta, igralcem Andrejem Rozmanom – Rozo, ki je na oder KUDa France Prešeren postavil takorekoš Pasijon po Prešernu in ki se zavzema za nič-odstotno stopnjo DDV za knjige, ter pisatelja, pravnika in vrhovnega sodnika Vaska Poliča, s katerim smo pokukali v njegovo novo, že šestnajsto knjigo, Temno Pravo

Za predvajanje posamezne rubrike kliknite na sliko spodaj. Janez Menart jr že davnega 54-tega potoval po svetu, predvsem po Evropi in že takat je njegovo pesniško pero zvenelo zelo okoljsko – če omenimo samo Sladoledarskega konja v Bruslju.Ne le izbor, tudi spremna beseda, kakor to besedilo nerodno imenuje založnik, je v Stihih njegovih, Menartovih dni vaše delo. S književnikom Matjažem Kmeclom seveda nismo mogli obnoviti v teh nekaj minutah, ampak na nekaj Menartovih ustvarjalnih, se pravi pesniških, prevajalski in tud strokovnih značilnosti smo pa le omenili… Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , , ,

Trubar je bil pravi Ljubljančan

Ob včerajšnji 500-letnici rojstva Primoža Trubarja se je v prestolnici odvila vrsta prireditev. O predstavitvi zloženke, ki jo je izdala Slovenska znanstvena fundacija in o posaditvi petih lip ob Poti spominov in tovarištva v organizaciji društva Zeleni prstan smo že poročali. Vrhunec pa je bilo odprtje dveh razstav, posvečenih Primožu Trubarju. V Galeriji Kresija je tako na ogled razstava Obrazi Pimoža Trubarja, katere avtorica je prekmurska kiparka in slikarka Irena Brunec Tebi. Slabo uro kasneje pa so v Mestnem muzeju odprli razstavo Primus 1508-1586 Primož Trubar, ki je dosežek svoje vrste, saj so na njej na ogled tudi predmeti, ki jih javnost sploh še ni videla. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , ,

Pet Trubarjevih lip

Točno opoldne so v nastajajočem Parku prijateljstva ob Poti spominov in tovarištva nedaleč od Biotehniške fakultete posadili petih spominskih dreves v počastitev Primoža Trubarja. Ob robu nasada, poleg nekdanjega fašističnega bunkerja, kjer je med drugo svetovno vojno potekala bodeča žica, so svoja drevesa v minulih letih že posadili ljubljanski župani in županji ter nekdanja predsednika RS Janez Stanovnik in Milan Kučan. Danes pa so pet lip posadili župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković, dr. Matjaž Kmecl, nekdanji predsednik Društva Zeleni prstan, Viktor Žakelj, predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar, Ladislav Pojbič, ustanovni član Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar, in dr. Edvard Kobal, direktor Ustanove Slovenska znanstvena fundacija. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , , ,