Mestno gledališče ljubljansko

Zadnje objave

Vsi smo bili otroci. Nekateri so (bili) angeli.

To bo zgodba o tem, kako je bilo, Ko je otrok bil otrok. Včeraj so v Mestnem gledališču ljubljanskem predstavili novo igro, katere premiera bo jutri na njihovi Mali sceni. Po naročilu programskega vodstva gledališča jo je napisal hrvaški dramatik Ivor Martinić, za prevod pa je poskrbela Alenka Klabus Vesel. Besedilo je nastalo po motivih filma Nebo nad Berlinom Wima Wendersa, zgodba pa govori o življenju, otroštvu, staranju, odhodu, sočutju, ljubezni in hrepenenju. V kratkem povzetku Iz novinarskega gradiva, ki so ga pripravili v gledališču, naj na kratko povzamemo, da gre za gledališko predstavo o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti…, o krhkosti in minljivosti človeškega življenja; to je poetična pripoved o bogastvu in bedi bivanja. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , ,

A propos ob 15h: Ko padejo spodnjice, nastanejo Prizori iz junaškega življenja meščanov

Jutri zvečer, v sredo, tokrat izjemoma že ob 19. uri, bodo na velikem odru MGL s prvo uradno premiero te sezone predstavili delo nemškega dramatika Carla Sternheima, ki se je rodil 1878, umrl pa leta 1942. Gre za trilogijo iz niza šestih satiričnih iger, s skupnim naslovom Prizori iz junaškega življenja meščanov, ki jo poznavalci imenujejo kar »Maske Trilogie«, torej trilogija o rodbini Maske, v katerih opisuje in na svojstven način komentira življenje treh zaporednih generacij te družine. Prvi del, ki je neke vrste vudvil ima naslov Spodnjice, drugi je Meščanska veseloigra Snob in tretji Komedija 1913. V pogovoru z avtorjem Andrejem Pengovom, ki je za to delo »izumil« oznako »zaskrbljujoča meščanska komedija« sta igro predstavila igralec Matej Puc, ki nastopa v drugem in tretjem delu – sprva kot Christian in kasneje kot na družbeni lestvici vzpenjajoči se Baron Christiana Maske von Buchowa ter Aleksandar Popovski. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , ,

A propos ob 15h: Indigo Borisa Cavazze in Jožice Avbelj

Zgodba sodobne ženske s podpisom moškega in drama o vpetosti ženske v družbo ter njeni pravi identiteti, ki se, razpeta med kariero, zakon, materinstvo, prijateljstva in občasne ljubezenske pobege, skriva za videzom ambiciozne, močne in uspešne ženske. Taka je zgoščena oznaka Indiga, drame beograjskega igralca, dramatika in scenarista Duška Premovića, ki je krstno bralno uprizoritev kot Carbon Copy doživela v Tuta Theatru v Chicagu, pravi odrski krst lani na festivalu Grand Teatar v Budvi in v Gledališču Koper. Nazadnje pa tudi v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer jo je na oder postavil Boris Cavazza, ki je bil skupaj z Jožico Avbelj gost današnje oddaje A propos ob 15h. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , , ,

A propos ob 15h: Triumf ljubezni, komedijantstvo, nagon, sebičnost, prevara in preobleka

O premieri igre Triumf ljubezni na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega smo že poročali in jo skušali v nekaterih elementih tudi oceniti. Ker gre vsekakor za intrigantno, po svoje zajedljivo postavitev prav takega besedila Pierra de Marivauxa, s polnim imenom in priimkom Pierra Carleta de Chamblaina de Marivauxa z mnogimi elementi tudi komičnega, smo za današnjo oddajo pripravili povzetek vsebine, kakor so nam jo predstavili ustvarjalci na novinarski konferenci pred premiero ter odmev in občutenja ene od soustvarjalk, ki smo jo posneli dvanajst ur po premieri. Preoblačenje in transplantacija, preselitve sporočil, dogajanja, krajev, ki so jih kot način gledališkega izraza uporabili pri tej predstavi, je bila priložnost, kot je na nedavni novinarski konferenci povedala direktorica in umetniška vodja gledališča Barbara Hieng Samobor. Kaj je režiserju služilo kot vzgib in iztočnica za predstavo, v katere zgodbi, kjer se špartanska princesa Leonide, ki je spretna političarka in manipulatorka vsega dogajanja, ob bežnem srečanju zaljubi v postavnega mladeniča Agisa , ki s svojim učiteljem, filozofom Hermocratom, in njegovo sestro Leontine živi odmaknjen od sveta na skritem, navidezno varnem in idiličnem posestvu, je povedal Sebastijan Horvat. Marivaux je dramatik, ki je ustvaril zanj tako značilen način govora, ki se je kasneje uveljavili v vsakdanji rabi. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , ,

A propos ob 15h: Ivica Buljan ni Hrvat. Je Dalmoš s tremo pred slovenščino.

V Mestnem gledališču ljubljanskem se jim je, kot kaže, »snelo«. Po skoraj poltretjem mesecu premierskega zatišja bodo namreč od četrtka, se pravi od pojutrišnjem pa tja do nedelje, postavili kar tri premiere. Prva – Shakespearova Ukročena trmoglavka v režiji beograjske, mednarodno uveljavljene režiserke Anje Suša, bo nas sporedu na Mali sceni že v četrtek, drugi dve – ki ju režira hrvaški režiser, lanski dobitnik Nagrade Prešernovega sklada za leto 2012 Ivica Buljan pa bodo na velikem odru premierno predstavili dve prvi slovenski uprizoritvi t. i. nemškega diptiha v režiji Ivice Buljana –- že v petek – Komedijo z ženskam, Heinerja Müllerja in Black Beast ali Črno žival žalost, Anje Hilling. Napoved slednjih dveh premier je bila, po sprva zamujeni priložnosti minuli četrtek, tik pred Dnevom slovenske kulture, 8. februarjem, da v tokratno oddajo povabimo režiserja Ivico Buljana. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , , ,

“Če preživim konec Sveta me za Silvestrovo najdete na Mojem otoku”

Nedavno, no kake tri mesece bo tega, se je, kmalu potem, ko je v Mestnem gledališču ljubljanskem ob začetku sezone 2012/2013 prejela Dnevnikovo nagrado za najboljšo vlogo v prejšnjem repertoarnem obdobju, Andrej Pengov z Judito Zidar dogovoril, da ga ob pravi priložnosti obišče v studiu Radia KAOS. In danes je bila prava priložnost v oddaji A propos ob 15h. Nagradili so jo za izvrstno odigran in nadvse prepričljivo upodobljeni lik Mill Lavarello v igri škotske dramatičarke Zinnie Harris Dlje od najdlje. Predstava, ki s prevodom, režijo in igro navdušuje tudi tujce, je ena od samo treh postavitev na svetu – dve v Angliji in ene pri nas. Letos, do konca leta, če seveda preživimo vesoljni potop, jo čaka še en nastop v »odštekani« Ionescovi igri Jacques ali Podrejenost,v igri absurda, v kateri je, sodeč tudi po tem, kar nam je povedala v oddaji, neizmerno uživala. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , ,