Slavoj Žižek

Zadnje objave

A propos, Umetnost z Renato Zamida: Moč lažnega na letošnji Fabuli

Kaj od vsega na Fabuli je umetnost? »Fabula,« je, ne da bi si vzela čas za premislek, odgovorila Renata Zamida. In dodala novico, ki jo objavljamo prvi: Stefan Hertmans, nizozemski pisatelj, avtor sijajnega romana o prvi svetovni vojni, ki naj bi danes sodeloval v Fokusu, pride v Ljubljano prvega aprila. Zares! Glede na tokrat izbrano temo, ki se je z letošnjim festivalom literature sveta – Fabula, ponudila kar sama, moremo že na samem začetku reči: Ne verjemite nujno vsega, kar boste slišali ali prebrali. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , ,

A propos, Umetnost: Ko namesto o umetnosti govorimo o kulturi

Komaj tretji dan mineva, ko smo se znova enkrat globoko klanjali in prisegali največjemu slovenskemu mojstru poezij, dr. Francetu Prešernu in kakih osem ur več, ko smo bodisi v napetem razpoloženju bodisi zadržano pričakovali nastop letošnjih Prešernovih lavreatov na odru naše največje dvorane v kulturnem hramu z imenom še vedno največjega slovenskega pisatelja – Ivana Cankarja. Vendar se že danes, tretji dan po-tem, zdi, da se je vse to komaj kdaj zgodilo. No, saj niso šli in vse to ni odšlo v takojšnjo pozabo, le dnevne skrbi nas tarejo tako vztrajno, da na veličino vseh teh umetniških sporočil in njihove ustvarjalce, umetnike, prav prehitro pozabimo. Ampak, ali gre res pri vsej tej stvari za umetnost? Če bi sodili po tem, kar nam je pred leti, točneje marca 2009 ob robu Blejskega foruma Slavoj Žižek odgovoril na naše vprašanje – zastavil sem mu ga avtor tudi te oddaje, in ga v nadaljevanju navajam skoraj v celoti: »V družbi, katere razvoj naj bi temeljil na znanju in kjer ima kultura neko posebno družbeno moč ter vsestranski pomen, kje je, kje ima svoj prostor in kakšno vlogo ima umetnost?«

Je Žižek (med drugim) odgovoril: “To je zanimivo vprašanje, kar je posebej tipično je, kako danes, na isti način, ko namesto o politiki raje ogovorimo o upravljanju, administraciji, politika ni popularna; namesto o ljubezni govorimo o spolnosti… Na isti način namesto o znanosti, radi govorimo o različnih tipih vednosti in namesto o umetnosti, govorimo o kulturi. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , , ,

A propos, Človek: Jure Novak in Tomaž Toporišič o Slavoju, Sokratu in sofistih

V spodnji dvorani Slovenskega mladinskega gledališča so v soboto premierno uprizorili igro, ki sta jo dramaturg Tomaž Toporišič in avtor koncepta ter režiser Jure Novak naslovila Sokrat, Slavoj in sofisti. O predstavi smo na Radiu KAOS na kratko že poročali, danes pa smo v oddajo A propos, Človek povabili prav Novaka in Toporišiča. Za najbolj navdušene smo pripravili tudi podcast oddaje. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , ,

Predpoletne novosti pri Cankarjevi

Pri Cankarjevi založbi so pred dnevi predstavili zadnji predpoletni odmerek novih izdaj. Ko boste izbirali knjige za na dopust, boste tako praktično morali izbirati tudi med Trikrat ne Borisa Pahorja, Svoboda belega gumba Milana Dekleve, Blumen aus Krain Vinka Möderndorferja, Iz zvezd v trnje, v usta, v vihar Andreja Medveda in Poskusiti znova, spodleteti bolje Slavoja Žižka. O slednji je urednik Zdravko Duša povedal, da smo jo delno že spoznali v času Ljubljane, svetovne prestolnice knjige Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , , ,

Kuhinja za prave moške lani največja uspešnica Cankarjeve

Cankarjeva založba je danes predstavila največje uspehe lanskega leta in načrte za letos. Med lanske zmagovalce po besedah novega direktorja Bojana Šviglja gotovo štejejo čitanke, ki so izšle v okviru projekta Ljubljana, svetovna prestolnica knjige, največja prodajna uspešnica pa je Kuhinja za prave moške Boštjana Napotnika, ki je bila od oktobra do danes prodana v 4000 izvodih. Švigelj je dodal, da so avtorji in dela, ki so izšla pri Cankarjevi založbi, dobili številne nagrade, med njimi tudi Zlato hruško in letošnjo Fabulo. Letošnje novosti pri Cankarjevi so številne. Posvetili se jim bomo posebej, danes omenimo predvsem Skrivnosti belega gumba Milana Dekleve, razpravo Slavoja Žižka Poskusiti znova – spodleteti bolje in knjigo Jožeta Pirjevca Tito in tovariši Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , , ,

Makarovič, Pahor, Žižek – v enem zamahu, v 8000 izvodih

Cankarjeva založba je zagotovo med njimi in dva dni pred – za knjigo – velikim petkom je v okviru akcije Knjige za vsakogar izdala berila, ali kot so jih poimenovali – kar »čitanke« – treh eminentnih slovenskih avtorskih imen. V knjigarni Konzorcij so sredi minulega tedna namreč predstavili Deseto sestro – ali bolje – Deseto hči Svetlane Makarovič, Zalive Borisa Pahorja in Začeti od začetka Slavoja Žižka. O namenu teh izdaj smo v kratkem pogovoru, posebej za Radio KAOS povprašali urednika Zdravka Dušo. Deseta hči je pravzaprav izbor besedil v različnih literarnih žanrih Svetlane Makarovič – od poglavitnih pesniških zbirk, prek zgodnje drame Plešem kačjega pastirja, pravljic, pesmi za otroke, romana, besedil šansonov in časopisnih kolumn. Za to izdajo Zalivov Borisa Pahorja je Tatjana Rojc uporabila idealni vzorec delitve na tri ključne tematske sklope, kjer se posamezne tematike in posamezne zvrsti prelivajo ali celo med seboj prekrivajo. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , ,

Prešernova nagrada Mateji Rebolj in Kostji Gatniku

Sinoči so v Cankarjevem domu že triinšestedestič podelili Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada; Komaj dvajsetič v zgodovini izbiranja in priklanja največjim umetniškim dosežkom naroda pa jo je dobila ženska. In to je bi eden pomembnejših poudarkov slavnostne govornice in lavreatke, plesalke Mateje Rebolj, ko se je v imenu obeh najvišje nagrajenih, nagrado za življenjsko delo je dobil tudi Kostja Gatnik in šestih dobitnikov nagrade Prešernovega sklada zahvaljevala za izkazano čast. Poudarila je tudi, da je balet v Sloveniji na visoki tehnični in umetniško-izvedbeni ravni, kar je utemeljila z odmevnostjo našega baleta v mednarodnih razmerah in pri tem citirala pohvalno kritiko strokovne revije Dance Europe. Kot primer je navedla nedavno – tudi v Ljubljani postavljeni balet Bajadera. Baletni opus Mateje Rebolj se bere kot koncept, k čemur so pomembno prispevali projekti Dragana Živadinova, v katerih jih je angažiral in ki bodo s takimi ustvarjalci prej ko slej presegli omejitve, ki jih postavlja zemeljska gravitacija. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , ,