Umetnost bo ostala
|
Za vabilo na pogovor Robertu Waltlu v Generator tokratne oddaje Umetnost KAOSa je bila povod petkova premiera »najslavnejše zgodbe« iz znamenite denarniške četrti v New Yorku Bartelby, pisar. Vendar – to je bil zgolj povod. Vse drugo je seveda veliki mestni in zasebni, pravzaprav javno-zasebni Mini teater, kjer je Waltl soustanovitelj, direktor in umetniški vodja. Za podvig posebne vrste, s katerim se naši jazzovski glasbeniki odpravljajo v svet, so poskrbeli v SIGICu, Slovenskem glasbeno-informacijskem centru. O prvi kompilacijski zgoščenki v zgodovini slovenskega jazza, pravzaprav o albumu z dvaindvajsetimi jazzovskimi novitetami Jazz Slovenija 2011, se bomo v Izostritvah pogovarjali z urednikom te izdaje Viktorjem Škedljem in sodelavko SIGICa Aljo Pušnik. Dragan Živadinov pa bo naš sogovornik v Spogledovanjih. Predstavil nam bo Vizualni informans, Der Šturm in slovensko historično avandgardo, pravzaprav za širšo javnost dokaj nenavadno razstavo, ki jo odpirajo nocoj v Galeriji Tobačna 001.
Za predvajanje posamezne rubrike kliknite na sliko spodaj.
 |
 |
 |
|
Z Robertom Waltlom, direktorjem in umetniškim vodjem Mini teatra sva pogovor sva začela z nedavno premiero »najslavnejše zgodbe z Wall Streeta« dramatika Hermana Melvilla, Bartelby, pisar, v kateri izvrstno, tako rekoč v vlogah, ki so gospodom in mladeničema pisane na kožo, nastopajo Igor Samobor, Sandi Pavlin, Janez Starina, Klemen Novak in Tadej Pišek. Posneli smo ga tik pred njegovim potovanjem v Beograd in Subotico, kjer sodeluje v žiriji tamkajšnjega lutkovnega festivala. Zgodilo se je »na plaži«, tako rekoč na »žgočem soncu« enega od bežigrajskih lokalov opremljenih s svetilnikom, medtem ko je zunaj nebo zalivalo zelenice in vrtove, kot da v najlepšem mestu na svetu zadnjikrat dežuje…
To je bil deveti letošnji Generator v nizu oddaj Umetnost KAOSA. Z Robertom Waltlom sem se pogovarjal Andrej Pengov… Takoj po jazzovski skladbi Roberta Jukiča, Tetive, s prve plošče albuma Jazz Slovenija 2011, ki so ga izdali v Slovenskem glasbeno-informacijskem centru SIGIC, pa v Izostritvah nadaljujemo s pogovorom, v katerem bosta sodelovala urednik te izdaje Viktorj Škedelj in njegova sodelavka Alja Pušnik. |
Pravkar smo poslušali skladbo Tetive Roberta Jukiča, 8. na prvi zgoščenki slovenskega kompilacijskega jazzovskega albuma. Ne vem še, če smo izbrali najboljšo… Katero od 22-tih bi – kot njima najljubšo – izbrala naša sogovornika v Izostritvah gospodična Alja Pušnik in gospod Viktor Škedelj? Najprej pa seveda: lep pozdrav obema in dobrodošla v oddaji Umetnost KAOSA! Torej: katero najraje poslušata? Alja je »izstrelila«: 13-minutna suita Siberian Bear Kristjana Kranjčana Conteporay Jazz Ensemble in Perpetuum Jazzile, Viktor pa se je kot urednik skoraj uspel vzdržati odgovora na to vprašanje, na katerega so pravzaprav že odgovorili člani strokovne komisije – njen vodja Hugo Šekoranja, sicer urednik za jazz na Radiu Slovenija, glasbeni publicist Mario Baletić in njegova poklicna kolega Marko Kumer in Jure Potokar. Na naše vztrajanje je vendarle popustil in priznal: Risbica, skupine Lolita.
Predstavili smo tudi njune profesionalne/službene zadolžitve, kako sta sodelovala pri tem projektu in kako je le ta nastajal; sledila je predstavitev SIGICa in njegovih ambicioznih načrtov, zlasti pa naklade, ki je za slovenske razmere nevsakdanja, saj dosega 2.000 izvodov ter načrtov s tem albumom v tujini. Govorilismo tudi o nadvse dostopni ceni 15-ih evrov in možnostih nakupa ter še o marsičem, kar spremlja tak založniški podvig združbe, ki ni podjetje… |
Kaj je (bila) revija Der Sturm, ki je gradila ekspresionizem kot prvo modernistično stilno formacijo, vendar je zvesto spremljala tudi razvoj ostalih stilnih formacij, ki niso samo gradile in potrjevale ekspresionizma. Spremljala je razvoj abstrakcije, konstruktivizma, kubizma, futurizma. Sledila je razvoju fenomenov, kot je umetniška šola Bauhaus, obenem pa je tudi zasledovala manj vidne in celo nevidne umetniške prakse kot slepe pege na zemljevidu geopolitično obrobnih svetov. V zadevni številki Junge Slovenische Kunst je bila med drugimi odličnostmi objavljena tudi fotografija mojstrovine, ki je bila proizvedena leta 1927 v Trstu – fotografija tržaškega konstruktivističnega ambienta.
Kdo je bil – takrat mladi in za tiste čase anarhistični, morda celo dekadentni posebnež Senna Hoy, ki je v pogojih rajnke Avstro-Ogrske s tematskim zvezkom št. 10 omogočil začetek evropeizacije slovenske umetnosti, njenih najrazličnejših disciplin? Kaj imajo skupnega Der Kampf, Der Sturm, Die Aktion in Mein Kampf, morda celo Mein Kunst, ki bi morala biti sicer Meine Kunst in o čemer smo govorili v 7. oddaji Umetnost KAOSa? Kaj imajo skupnega s takratsno slovensko avantgardo znamenita imena Arhipenko, Matisse, Picasso, Bakunin, Kropotkin, Luxemburg, Trocki, Liebknecht, Lenin, Kokoschka, Kandinski, Loos, Knut, Braque, Picasso in Munch, če omenimo samo širšemu občinstvu bolj znane ustvarjalce tistega časa? To je le nekaj vprašanj, na katera nam je v njegovem raziskovalnem slogu, predanem ustvarjalnosti, v Spogledovanjih odgovarjal Dragan Živadinov. Čez dober mesec, tri dni pred zaprtjem te razstave, v četrtek, 23. junij, pa avtorji razstave pripravljajo še predstavitev knjige DER STURM in slovenska historična avantgarda. |