Beletrina: pet novih prevodnih knjig, zvečine romanov

Nekaj prihodnjih minut smo namenili petim knjigam, ki si zagotovo zaslužijo vašo pozornost. Imena avtorjev in naslovi del, ki prestopajo meje razpredalčkanosti literarne zvrsti kot je roman, vas bodo –če že ne vse hkrati, posamič pa zagotovo – pritegnile. Namreč: še malo pa bo štirinajst dni, ko so v Študentski založbi predstavili pet novih prevodnih knjižnih izdaj iz zbirke Beletrina. Zdi se, da gre znova za srčni premislek urednika, ki tako brezkompromisno in hkrati všečno brska po in izbira iz svetovne zakladnice sodobnih klasikov.

Roman Thomasa Bernharda Moje nagrade so prevedla tri mlada dekleta – Ana Monika Pirc, Urška Brodar in Alenka Morel. Kakšen ali predvsem – kolikšen izziv je bil to zanje, nam bo morda uspelo sporočiti v kateri od prihodnjih oddaj ali prispevkov. Tokrat naj zapišemo le, da smo dobili vtis, jih je devet živahnih Bernhardovih pripovedi o njegovih literarnih nagradah prevzelo tako, da bi še in znova… prevajale.

Delo Maxa Frischa Človek v holocenu je prevedla hišna mojstrica Renata Zamida, s Potjo v Wigan Geogea Orwella je bila prevzeta Tina Mahkota, Telefonske klice – kratke zgodbe Roberta Bolaña je predla Monika Rot, roman Llorença Villalonge Bearn ali sobana porcelanastih lutk pa je prevedla in spremno besedo napisala Simona Škrabec.

Posebej za Radio KAOS smo se o teh petih Beletrinih dosežkih pogovarjali z urednikom zbirke Mitjo Čandrom. Z se je pogovarjal in prispevek v celoti posnel ter realiziral – Andrej Pengov.