Vrhunska udeležba vinarjev in izjemen obisk 5. Salona penečih vin

Radomir Stojanovič, 5. Salon penečih vin Ljubljana: To ni prodajna prireditev, zato je toliko večji užitek gledati, kako zadovoljni so tako obiskovalci, kot vinarji. Tudi ta Salon je dokaz več, da kultura uživanja penečih vin strmo, strmo raste. Matjaž Prelogar, Klet Brda: Od največje proizvajalke vin v Sloveniji se vsekakor pričakuje, da smo vedno zraven. In kot vidite, tokrat tudi z izjemnimi penečimi vini in Bagueri brut, letnik 2010 je sijajna penina. Leon Kramar, Puklavec Family Wines: Priznanja in uvrstitve naših penin so vsekakor plod prizadevnega dela naših ljudi, vinarjev, vinogradnikov, enologov, novega pristopa, obsežnih naporov v vinogradih in vrhunskega znanja. Kakovost nagrajene penine temelji na izjemnem cuveju s chardonejem in modrim pinotom, ki jima je dodan šipon. Prav s šiponom, ki je bil skoraj povsod, razen na Štajerskem, manj cenjno vino, dosežemo to posebno kakovost. Amadea Tacer, Hiša penin, Radgonske gorice: Brez nas, ki pridelujemo penine že 166 let, takega dogodka seveda ne more biti. Vsaka Zlata Radgonska penina je narejena po klasični metodi in sleherna steklenica je unikat. Na tem Salonu nagrajeni penini sta vsaka zase posebnost in sta butična proizvoda, program Ciconia pa sploh, saj je število steklenic omejeno.

Nekje, ne vem, če ne v promocijskem gradivu, morda celo v vabilu na 5. salon penečih vin, sem videl zapisano nekaj, kar mi je ustvarilo sliko Ljubljane, kako se blešči, namaka, razvaja, sije, prhuta v in med mehurčki in vinskimi hlapi, med kozarci in steklenicami razkošja kot ga morejo vzpostaviti penine. Mesto bo zasijalo v siju vrhunskih mehurčkov… Tako nekako je zvenelo pred tednom dni, prejšnji petek… A zvenelo in šelestelo je še bolj razkošno, pri čemer sploh ne mislim na bogatijo kot kaj opredmetenega. Ja, tekočega in brbotajočega, pač!

Da bi se lažje pripravili na ključna dejstva, ki jih opredeljujejo podatkovne konkretnosti tokratnega Salona penečih vin – že petega po vrsti, so nas iz delavnice, ateljeja ali če hočete podjetja Radostne prireditve štiri dni pred glavnim dogodkom povabili na nekaj, kar bi po formi morala biti novinarska konferenca. Pa je bilo vse prej kot to, čeprav so nas opremili s podatki, pomembnimi za letošnji dogodek. Opremljenost s podatki je bila zelo konkretna: preskusili smo vse najbolje ocenjene penine in še več: tisto, kar smo doživeli v EK-u na Petkovškovem nabrežju je bil en sam užitek. Mimogrede – ne gre pozabiti, da je bil že drugi salon svojevrsten čudež; poseben že zato, ker je sploh bil, danes pa se o biti-ali-ne nihče več ne sprašuje. Letošnja udeležba je bila rekordna in izjemno obiskana Velika Unionska dvorana je bila v petek popoldne in zvečer nadrenjana do zadnjega kotička, če hočete ali do zadnje čase in steklenice z mehurčki. Rekordno udeležbo je zagotovilo 44 razstavljavcev s prek 120 vzorci penečih vin.

5. Salon penečih vin Ljubljana je torej združil najboljše pridelovalce penečih vin, njihova vrhunska peneča vina, izbrano kulinariko in prek 600 ljubiteljev vznemirljivih mehurčkov. Organizatorji so ostali zvesti širjenju in dvigovanju kulture vina skozi izobraževanje v vseh njenih razsežnostih in elementih; pripravili so tudi štiri, brezplačne vodene degustacije za obiskovalce in organizirali zanimiv spremljevalni, tudi izobraževalni program.

Deset dni pred ljubljanskim Salonom pa je bil v Zagrebu že drugi, tokrat izjemno odmeven tamkajšnji festival, ki sodi v lani ustanovljeno mednarodno mrežo Mednarodno mrežo Salonov penečih vin »Salon of Sparkling Wines«. Pred tem pa je bilo že 26. januarja organizirano največje regijsko Ocenjevanje penečih vin. 84 prijavljenih vin sta ocenjevali dve slovensko-hrvaški komisiji. Priznanja najvišje ocenjenim vinom posameznega salona so bila podeljena na otvoritvi – tako zagrebškega kot ljubljanskega salona.

Za radio KAOS pa smo na 5. Salonu penečih vin posneli nekaj zanimivih pogovorov z nekaterimi nagrajenimi vinarji in glavnim organizatorjem Salona. Naša prva sogovornica je bila Amadea Tacer, iz Hiše penin v delniški družbi Radgonske gorice s 166-letno tradicijo. Zadolžena je za prodajo na terenu.

Radgonske gorice so z Zlato radgonsko penino Ciconia (izg.: Čikonija), letnik 2007 in z Zlato radgonsko penino rose, letnik 2012, dosegle tretji mesti med belimi penečimi vini in med roseji. Tretje mesto med belimi peninami si z Zlato radgonsko penino deli tudi penina Seven Number klasika, NV, ormoškega proizvajalca Puklavec Family Wines. Njihov področni vodja Leon Kramar je bil naš tretji sogovornik:

Klet Brda pa je s penino Bagueri brut, letnik 2010, zmagala med belimi peninami, s penino Rose, letnik 2011, pa so z Radgonskimi goricami delili tretje mesto med roseji. K pogovoru za Radio KAOS smo povabili Matjaža Prelogarja, ki skrbi za povezavo med gostinci in Kletjo Brda.

Za sklepni del tega prispevka pa smo pripravili še pogovor organizatorjem Salona penečih vin in drugih podobnih dogodkov, ki jih poznamo pod skupnim imenom, pravzaprav že kar uveljavljeno storitveno znamko Radostne prireditve, Radomirjem Stojanovičem.

Vzorce sta ocenjevali komisiji, ki sta ju vodila enolog mr. sc. Franjo Francem in enologinja Darja Bovha, člani pa so bili Josipa Andrijanić, prof. dr. Marin Berovič, Urša Cvilak, Primož Gregorič, mag. Janez Istenič, Ivo Kozarčanin, Mario Meštrović, Vanja Mramor, dr. Ivana Puhelek in Marija Vukelić.

Ob že omenjenih naj med najbolje ocenjenimi belimi peninami omenimo še Penina pinela, letnik 2015, ki so jo pridelali na Posestvu Štokelj, med roseji pa penino Donna Regina, brut, Rose, letnik 2013, s katero je Vinogradništvo in vinarstvo ČARGA 1767 zasedlo prvo mesto in Brut rose, NV, iz Bjane.

Za Radio KAOS se je 5. Salona penečih vin Ljubljana udeležil Andrej Pengov, ki tudi podpisuje ta prispevek.