Petindvajseti in hkrati zadnji koncert 62_Jazz festivala Ljubljana smo poslušali in si ga ogledali v noči med zadnjo julijsko soboto in prvo avgustovsko nedeljo. Občinstva je bilo manj kot na koncertu Johna Medeskija večer prej, ko je bil Klub CD dobro napolnjen; Verjamem, da sta bila razloga za nekaj manjše zanimanje vsaj dva, zagotovo pa to ni bila cena vstopnice, ki je bila za koncerte v Klubu pičlih 15 evrov. Štiri dni raznolike jazz godbe je bilo že sama po sebi s 24 koncerti pred tem dobra merica jazza za različne generacije in okuse. Ljubitelji jazza, vsaj tisti, ki imajo radi tudi improvizacijo in zvok Zlatka Kaučiča in njegovih, ostajajo v dobri veri, da tega mojstra te posebne muzike ter njegove štiri glasbene mušketirje (z)morejo srečati, slišati in videti pogosteje kot newyorškega gosta; V tem premisleku so se morda ušteli, čeravno ta zasedba načrtuje koncerte na različnih domačih in čezmejnih prizoriščih znova že v drugem tednu avgusta in še vse poletje ter, vsaj upamo tako, tudi to jesen.
O koncertu Arkos Quinteta smo pred dnevi že zapisali, da je bila to glasbena predstava, ki očara, začara. V dobri uri glasbenega ustvarjanja brez premora, ko ni vmesne pike, morda zaznaš kako vejico ali podpičje ter pozabiš na čas in ko ostane le še tisti, ta prostor, poln glasbe, jazza posebne vrste. Ustvarjali so ga flavtist Massimo de Mattia, saksofonist Boštjan Simon, klarinetist in improvizator z raznimi pihalnimi instrumenti in drugimi glasbenimi pripomočki Marco Colonna, kitarist Vitja Balžalorsky in seveda njihov prvi mož, frontman, Prešernov nagrajenec ter vodilni slovenski jazz glasbenik, tolkalec Zlatko Kaučič. Nadaljujte z branjem →