
Zapis v naslovu tega prispevka je eno ključnih sporočil s prvega septembrskega četrtka in njegovega poznopopoldanskega dogodka v jami (depresiji) ob severnem začelju Baragovega semenišča; Da bi namesto jame bila prav tam zgrajena še druga polovica Plečnikove mojstrovine, zasnovane leta 1937, katere obstoječi del nosi ime Akademski kolegij s študentskim sobami, Pionirskim domom, Festivalno dvorano in Mladinskim gledališčem, je preprečila druga svetovna vojna; Načrtovano je, da naj bi bil severni del te stavbe dograjen čez štiri leta, torej še v času prvega mandata novega vodstva, katerega prvi imeni sta poslej (od letošnje pomladi in poletja naprej) Inga Remeta in Marko Bratuš; Ta dva nova ključna človeka sta s sodelavkami in sodelavci omenjenega popoldneva predstavila vsebinske in produkcijske poudarke gledališke sezone, ki te dni že brzi na domačem in tujih odrih. Mladinsko (in podobne tovarne kreativnosti,) je, so, veliko več kot zgolj skupek osebkov; Večje je, so, celo od vseh v tam zaposlenih in tistih, ki z njimi sodelujejo; Javni zavodi, po Bratuševo, namreč pripadajo vsem, ki jih obiskujemo.

Nadpis (uvod)
Prvi septembrski četrtek je direktorica in umetniška vodja Barbara Hieng Samobor skupaj z režiserkami in režiserji ter drugimi sodelavci na drsališču gledališkega dvorišča predstavila repertoar nove sezone s krovnim naslovom Nevarna razmerja; V resnici (še) ne gre za drsališče, temveč za ploščad, pod katero so pred leti uredili gledališke delavnice. V MGL ostajajo zvesti gledališki tradiciji z velikani kot so Dušan Jovanović, Andrej Hieng, Branislav Nušić, Fjodor Mihajlovič Dostojevski in Dario Fo hkrati pa na široko odpirajo vrata sodobni dramatiki; Uprizorili bodo dela Milana Ramšaka Markovića, Jona Fosseja, Tomislava Zajca, Annie Ernaux ter Urše Majcen, Saša Vollmaierja, Jana Krmelja in Iztoka Kovača; Pripravili bodo enajst premier in znova skušali dokazati, da gledališče ostaja eden ključnih prostorov svobodnega mišljenja, solidarnosti in umetniškega presežka.