Radio KAOS

Recital Prešernovih poezij 2026

Uredništvo | 8. February 2026

Tudi letos smo na Radiu KAOS neposredno prenašali Recital Prešernovih poezij, ki ga je ob slovenskem kulturnem prazniku že štiridesetič zapored priredilo Združenje dramskih umetnikov Slovenije na Prešernovem trgu v Ljubljani. Ta častitljiva obletnica je namreč priložnost (in hkrati dolžnost) do mnogih slovenskih dramskih umetnic in umetnikov, ki so na tem dogodku, ki mu ni para na Svetu, kot poklon največjemu med našimi pesniki in v pozdrav ter podporo slovenski kulturi in umetnosti nastopali minula štiri desetletja ter tako, kot je poudaril predsednik ZDUS ddr. Boris Mihalj in član ansambla ljubljanske Drame, z umetniško besedo sooblikovali zgodovino slovenskega naroda in države. Nastopilo je prek 40 igralk in igralcev iz vseh slovenskih poklicnih gledališč ter samostojni ustvarjalci na področju dramske igre ter študentje AGRFT. Ob ljubljanskem, sta sočasno potekala tudi recitala v Novi gorici in Mariboru.

Prispevki

Pridi k meni, zelo kmalu; Cirkus Astralis, kmalu po tem: Zoran Predin.

Ko se je zadnji septembrski torek dopoldne prelamljalo v opoldne, so v Cankarjevem domu, tam, kjer med Klubom in teraso s pogledom na predsedničino pisarno ob posebnih priložnostih deluje tudi točilni pult, v južnem delu tega prostorčka, tako rekoč šanku v brk, sedeli sami resni možje; S poetičnim in hkrati družbeno angažiranim ter priliki primerno zasoljenim uvodom, z besedilom, ki ga je Zoran Predin zaradi izjemnosti povedanega uvodničarki neuspešno želel takoj izpuliti iz rok, ga je k besedi povabila simpatična, vedno dobro razpoložena in nasmejana Tina Lešničar, vodja programa jazza in glasb sveta – uradno tudi pomočnica direktorja kulturno-umetniškega programa. Glavni govorec na tem srečanju z novinarji, je k sebi najprej povabil Mirka in Marka Vuksanoviča, pogonski kolesi in glavna motorja Avtomobilov; Bil bi bob ob steno, če bi skušali ugotavljati kateri od obeh je dizelaš kateri pa bencinar, saj sta oba zvečine električna, razen kadar za kitaro in klaviature zmanjka toka.

Prispevki

Opera in balet 2025/2026; vrhunec v februarju: Tristan in Izolda; režija Robert Wilson, legenda

Sredi junija je vodstvo SNG Opera in balet Ljubljana, tako kot ob podobnih priložnostih že nekajkrat pred tem, pred vhodom v ljubljansko operno hišo pripravilo predstavitev repertoarja prihodnje sezone; Kljub vsakokratnim dobrim vsebinskim, režijskim in dramaturškim pristopom jim je letošnja predstavitev uspela »Comme Il Faut«; Končno so izračunali, kdaj 133 let staro, trikrat prenovljeno, gledališko poslopje v tem letnem času. tam okrog druge popoldne, izriše senco tja do roba zahodnega pločnika Župančičeve ulice; Tako, da je bilo novinarjem, redkim povabljencem in prenekaterim mimoidočim, tudi turistom, kar s pločnika udobno spremljati pestro in vse pozornosti vredno dogajanje pod nadstreškom vhodnega portala.

Prispevki

V Mladinskem se nas veselijo; tudi v jubilejni 70. sezoni.

Zapis v naslovu tega prispevka je eno ključnih sporočil s prvega septembrskega četrtka in njegovega poznopopoldanskega dogodka v jami (depresiji) ob severnem začelju Baragovega semenišča; Da bi namesto jame bila prav tam zgrajena še druga polovica Plečnikove mojstrovine, zasnovane leta 1937, katere obstoječi del nosi ime Akademski kolegij s študentskim sobami, Pionirskim domom, Festivalno dvorano in Mladinskim gledališčem, je preprečila druga svetovna vojna; Načrtovano je, da naj bi bil severni del te stavbe dograjen čez štiri leta, torej še v času prvega mandata novega vodstva, katerega prvi imeni sta poslej (od letošnje pomladi in poletja naprej) Inga Remeta in Marko Bratuš; Ta dva nova ključna človeka sta s sodelavkami in sodelavci omenjenega popoldneva predstavila vsebinske in produkcijske poudarke gledališke sezone, ki te dni že brzi na domačem in tujih odrih. Mladinsko (in podobne tovarne kreativnosti,) je, so, veliko več kot zgolj skupek osebkov; Večje je, so, celo od vseh v tam zaposlenih in tistih, ki z njimi sodelujejo; Javni zavodi, po Bratuševo, namreč pripadajo vsem, ki jih obiskujemo.

MGL: prihaja sezona Nevarnih razmerij

Nadpis (uvod) Prvi septembrski četrtek je direktorica in umetniška vodja Barbara Hieng Samobor skupaj z režiserkami in režiserji ter drugimi sodelavci na drsališču gledališkega dvorišča predstavila repertoar nove sezone s krovnim naslovom Nevarna razmerja; V resnici (še) ne gre za drsališče, temveč za ploščad, pod katero so pred leti uredili gledališke delavnice. V MGL ostajajo zvesti gledališki tradiciji z velikani kot so Dušan Jovanović, Andrej Hieng, Branislav Nušić, Fjodor Mihajlovič Dostojevski in Dario Fo hkrati pa na široko odpirajo vrata sodobni dramatiki; Uprizorili bodo dela Milana Ramšaka Markovića, Jona Fosseja, Tomislava Zajca, Annie Ernaux ter Urše Majcen, Saša Vollmaierja, Jana Krmelja in Iztoka Kovača; Pripravili bodo enajst premier in znova skušali dokazati, da gledališče ostaja eden ključnih prostorov svobodnega mišljenja, solidarnosti in umetniškega presežka.

A propos

A propos: Zeleno, ki te hočem zeleno; Dramski tenor za Trubadurja, Manrico za 40 Robinšakovih opernih let

V našo drugo oddajo iz letošnjega projektnega niza A propos, s katerim smo kandidirali na medijskem razpisu, smo se, tako, kot smo napovedali v nedavnem intervjuju z gospo Moniko Bohinec, v Trubadurju gostujočo mezzosopranistko, ki nastopa v vlogi Azucene, Manricove matere, povabili tenorista Branka Robinšaka. Prvak SNG Opera in Balet Ljubljana z izjemno mednarodno reputacijo in brez števila nastopi, v Verdijevem Trubadurju, ki ga je dirigiral Roberto Gianola, režirala pa Yulia Roschina, z vlogo Manrica obeležuje 40 let profesionalnega pevskega ustvarjanja in poustvarjanja.

A propos: Zeleno, ki te hočem zeleno; CD je odporen, ustvarjalni organizem, s praskami…

Spoštovani in cenjene, to je Radio KAOS in oddaja A propos: Zeleno, ki te hočem zeleno, s katero kandidiramo na javnem medijskem razpisu Ministrstva za Kulturo RS; Načrtujemo (vsaj) osem oddaj v katerih bomo skušali odstirati plasti in načine kulture okrevanja Sveta po pandemiji in v razmerah, ki jih zaostruje vojna v Ukrajini; Naš prvi sogovorniki bodo ljudje, ki sooblikujejo življenje na poljih umetnosti, kulture, znanosti, raziskovanja in ki s svojim vsakdanjim ustvarjanjem in delom, produkcijo, iščejo in razpirajo poti do sonaravnega bivanja na tem vse bolj ogroženem planetu Zemlja. Naša prva gostja pa je gospa Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma, kulturnega in kongresnega središča v prestolnici.

POPKAOS

Zlatko Kaučič: Glasba Arkos Quinteta je zahtevno jazzovsko ustvarjanje.

Petindvajseti in hkrati zadnji koncert 62_Jazz festivala Ljubljana smo poslušali in si ga ogledali v noči med zadnjo julijsko soboto in prvo avgustovsko nedeljo. Občinstva je bilo manj kot na koncertu Johna Medeskija večer prej, ko je bil Klub CD dobro napolnjen; Verjamem, da sta bila razloga za nekaj manjše zanimanje vsaj dva, zagotovo pa to ni bila cena vstopnice, ki je bila za koncerte v Klubu pičlih 15 evrov. Štiri dni raznolike jazz godbe je bilo že sama po sebi s 24 koncerti pred tem dobra merica jazza za različne generacije in okuse.

Orleki med epidemijo: s kolesom v Ljubljani in Prekmurju, v Revirjih pa peš in z inštrumenti, tudi s kavča

Z Vladom Poredošem, frontmanom Orlekov, sva se pogovarjala v nedeljo, tretji dan, podaljšanega praznika dela, ki ga, odltej, ko ga je desničarski del liberalne oblasti v imenu varčevanja skušal neuspešno skrajšati za en dan – tako kot jim je to za celih 5 let uspelo z drugim januarjem; Pozdravila sva se z vzklikom Živela Prvi in drugi maj! Praznovanje, slavljenje dela in izkazovanje časti delu, ki je v njegovih krajih, v Revirjih, z razlogom globoko in trdno zakoreninjena tradicija, je bilo tudi iztočnica za najin pogovor.