Balet Romeo in Julija znova na odru ljubljanske Opere. Z Vámosom, tudi s Klašnjo in Zuschlagom.

V četrtek zvečer bo na odru ljubljanske operne in baletne hiše premiera Prokofjevega baleta Romeno in Julija. To je pravzaprav balet režiserja in koreografa Yourija Vámosa na podlagi znamenite ljubezenske tragedije Williama Shakespeara in s sijajno glasbo Sergeja Sergejeviča Prokofjeva, glasbenega genija 20. stoletja. Shakespearova zgodba je postavljena v Verono, kjer sta se družinska klana Capuletov in Montegov smrtno sovražila Romeo in Julija pa sta otroka sovražnih družin. Yuri Vámos je ta razmerja postavil v okolje, ki je lahko katero koli italijansko mesto, čeprav se prvi prizor začne kje drugje kot s spodadom na ulicah Verone. Za vse tiste, ki so videli njegovo ljubljansko postavitev pred 10-imi leti, bo seveda zanimivo doživeti tokratno predstavo. Še posebej ob dejstvu, da nekateri plesalci nastopajo v istih vlogah kot takrat, bo to dražljiv dogodek.

Z umetniško vodjo baleta SNG Opera in balet Ljubljana Sanjo Nešković Peršin smo se pred premiero pogovarjali tudi o tem.

Koreograf Yourij Vámos, ki je ljubljansko postavitev tudi režiral, je na povabilo takratne umetniške vodje baleta Darinke Lavrič Romea in Julijo postavil na oder stare, še ne prenovljene operne hiše pred desetimi leti. Tokratno postavitev je deloma obnovil; če smo ga pravilno razumeli, pri tem ni posebej pretiraval. O posegih, ki naj bi pomenili predvsem estetsko in baletno perfekcijo ter gibalno aktualizacijo, je v intervjuju za gledališki list Nataši Jelić med drugim dejal: »Čas, ki je pretekel od izvirne do ponovne upodobitve baleta…/…mi kot koreografu in režiserju dopušča, da na stvari pogledam drugače, da jih nekoliko dodelam. Da razmislim o tem, kaj bi se v njem dalo narediti še boljše, kaj bi mu veljalo dodati ali odvzeti, česa je v njem preveč ali premalo. Čim daljše je namreč časovno razdobje, tem manj smo lahko na neko stvaritev čustveno navezani in temu primerno do sebe tudi bolj kritični. Prav čustva namreč najbolj »ubijajo« kritiko.«

Vlogi Julije in Romea na četrtkovi premieri plešeta Ana Klašnja in Lukas Zuschlag, ki sta, takrat še zelo mlada in dokaj neizkušena, nastopila v teh vlogah tudi pred desetimi leti.

Preden naštejemo glavne nastopajoče, vendarle morda še beseda dve o Youriju Vámosu, rojenemu v Budimpešti kot – Vámos György. Po končani Državni baletni šoli je kmalu postal solist Madžarske državne opere, nedolgo za tem pa so mu ponudili mesto prvega solista v Bavarski državni operi v Münchnu. Ustvarjal je zlasti v nemško govorečem delu Evrope bodisi kot plesalec bodisi kot koreograf. Znan je po predelavah najrazličnejšh klasičnih baletov, njegove koreografije, kakor beremo v gledališkem listu, pa odlikuje domiselnost, duhovitost ter tudi izjemen občutek za dramo in pretanjeno muzikaličnost. Klasične baletne stvaritve ga ne privlačijo toliko zavoljo njihove dramske vsebine, pač pa bolj zavoljo genialnosti glasbe.

V baletni literaturi je znan kot »domnevno najboljši koreografski pripovedovalec zgodb današnjega časa«. Youri Vámos je od leta 2001 častni profesor na Akademiji za ples v Budimpešti. Leta 2007 je prejel red za zasluge dežele Zahodno Porenje-Vestfalija. Od leta 2009 Vámos deluje kot neodvisni koreograf – z baletnimi postavitvami v Perthu, Karlsruheju, Brnu, Splitu, Tirani, Rigi, Ostravi, Pragi, Bratislavi ter Spolettu in Györu. Tako bo Madžarska že enajsta država, v kateri se bo predstavil s to nepozabno mojstrivino, ki jo imamo te dni priložnost videti tudi v Ljubljani. V zadnjem času mu pri delu s plesalci v vseh teh gledališčih pomaga nekdanja sijajna diplomantka Balanchinove baletne šole, Američanka, prima balerina velikih baletnih odrov in svoj čas dekliški baletni čudež z izjemnim ravnotežjem in sposobnostjo večkratnih piruet, včasih tudi Vámoseva prva plesalka Joyce Cuoco. Z njeno pomočjo je osvežil mnoge svoje mednarodne uspešnice.

Dirigent je Marko Gašperšič, drugi dirigent je Aleksandar Spasić, scena in kostumi so delo Michaela Scotta, luči sta oblikovala in postavila Klaus Gärditz in Jasmin Šehić, koncertni mojster je Igor Grasselli. V alternacijah Romea in Julije plešejo še Petar Đorčevski in Kenta Yamamoto ter Giorgia Vailati in Mariša Nač, v vlogah Mercutia nastopata Hugo Mbeng in Richel Wieles, Benvolia – Filippo Jorio in Owen Lane, Tybalta pa Petar Đorčevski in Yuki Seki, Parisa plešeta Luka Žiher in Michele Pellegrini. V drugih vlogah nastopajo še Olga Andreeva in Regina Križaj kot gospa Capuletova, Capulet je Tomaž Horvat, Montega sta Stefan Capraroiu in Gregor Guštin, Pater Lorenzo pa je Goran Tatar.
Do konca oktobra, natančneje do sobote v tem tednu sta še dve, vnovembru pa je še sedem ponovitev. Kot zatrjujejo v vodstvu SNG Opera in balet Ljubljana, je zanimanje za Shakespearja, Prokofjeva in Vámosa ter Romea in Julijo, izjemno.

V Operi sem bil in premiero si bom za Radio KAOS ogledal Andrej Pengov. V prispevku uporabljene fotografije so delo Darje Štravs Tisu.