Ko Mladec s krvavimi čekani obnori Marusjo

»…Se boš poročila z mano?« jo vpraša mladenič ob kopici sena. Marusja, preprosto dekle z ruskega podeželja, se mladeniču – kot se izkaže v predstavi, vražjemu Vampirju, ne more upreti. Celo več: Zaljubi se tako močno, da ji ne smrt njenih bližnjih, ne njena lastna, ne pomenijo kaj, kar bi zmoglo preseči njeno ljubezen do krvosesnega kadavrofila. Je potem takem drama, pravzaprav pesnitev Marine Cvetajeve, rojene 8 let pred koncem 19. stoletja v Rusiji, krvoločni igrokaz ruskega ljudskega izročila ali kaj bolj romantičnega, subtilnega.

Kaj potemtakem Vampir, ki ga bodo nocoj premierno predstavili na odru zgornje dvorane Slovenskega mladinskega gledališča sploh je? Komedija? Zagotovo ne? Musical? Malo verjetno? Tragedija. Na nek način – zagotovo. Vampir dandanes sodi med popularnejše fiktivne, virtualne like današnje popularne kulture, čeprav je nastal kot posplošena podoba zastraševanja – v ne tako davnih časih in sta ga v kulturni zavesti zahodnega sveta poosebljala Nosferatu in Drakula ter morda še kak krvoses drugačnega imena. Cvetajevi je kot literarna predloga služila ruska ljudska pravljica, ki jo je v obsežni zbirki objavil Afanasfjev.

Ampak- vendarle, če to ni Vampir, kot ga mi poznamo in razumemo kot je na nek način zakodiran v našem kulturnem okolju, kaj potem je? Da bi to zmogli razumeti in si ustvariti kar najbolj natančno predstavo, bi morali bolje poznati razmetano, strastno, vihravo, preganjano, razseljeno in znova v Stalinovo sovjetsko zvezo vrnjeno bivanje Marine Cvetajeve, njeno trpljenje in ustvarjanje ter kruto in na koncu tudi v samomoru z obešanjem končano življenje zadnjega avgusta 1941. Zakaj torej prav takšen Vampir?

Besedilo Marine Cvetajeve Mladenič, ali Mladec ali – v ljubljanskem primeru: Vampir, je za uprizoritev na odru Slovenskega mladinskega gledališča predlagal Ivica Buljan sam. Kot pravi direktorica in umetniška vodja Uršula Cetinski, so bili nad predlogom in besedilom navdušeni, umetniško energijo in raziskovalno gledališko strast Buljana in njegovih sodelavcev pa že dobro poznajo, saj je z Mladinskim od leta 1993 pa do danes sodeloval kot dramaturg v šestih postavitvah, režiral igre kot so Mlado meso, Ena in druga, Sallinger, Pijani proces, nastopil z avtorskim besedilom in z režijsko asistenco. Gledališki list je vsekakor vreden temeljitega branja, ne le zaradi izbrane zasedbe in ekipe, ki je pripravila to slovensko postavitev.

Nocojšnjo premiero si bom za Radio KAOS ogledal Andrej Pengov, tudi avtor na predstavitvi Vampirja posnetega gradiva in tega prispevka. Naj za konec še napovem zdaj že tradicionalni Gledališki festival Prelet, ki ga Slovensko mladinsko gledališče pripravlja med 26. in 31. majem, tokrat z aktualnim – v svetovne nogometne razsežnosti segajočim naslovom; Ne na prvo žogo! Več o tem pa – prihodnjič.