MGL: prihaja sezona Nevarnih razmerij
|
Nadpis (uvod)
Prvi septembrski četrtek je direktorica in umetniška vodja Barbara Hieng Samobor skupaj z režiserkami in režiserji ter drugimi sodelavci na drsališču gledališkega dvorišča predstavila repertoar nove sezone s krovnim naslovom Nevarna razmerja; V resnici (še) ne gre za drsališče, temveč za ploščad, pod katero so pred leti uredili gledališke delavnice.
V MGL ostajajo zvesti gledališki tradiciji z velikani kot so Dušan Jovanović, Andrej Hieng, Branislav Nušić, Fjodor Mihajlovič Dostojevski in Dario Fo hkrati pa na široko odpirajo vrata sodobni dramatiki; Uprizorili bodo dela Milana Ramšaka Markovića, Jona Fosseja, Tomislava Zajca, Annie Ernaux ter Urše Majcen, Saša Vollmaierja, Jana Krmelja in Iztoka Kovača; Pripravili bodo enajst premier in znova skušali dokazati, da gledališče ostaja eden ključnih prostorov svobodnega mišljenja, solidarnosti in umetniškega presežka.
Sezono so pravzaprav že začeli s poletno premiero koprodukcije Jovanovićeve komedije Življenje podeželskih plejbojev po drugi svetovni vojni ali Tuje hočemo – svojega ne damo, ko so ob avtorjevi peti obletnici v koprodukciji z Grad teatrom Budva, Dramskim teatrom Skopje in Beogradskim dramskim pozorištem pripravili uprizoritev te njegove komedije; Režijo je prevzel mladi hrvaški režiser Ivan Penović, v devetčlanski igralski zasedbi pa MGL zastopata Julita Kropec in Nejc Jezernik. To je sicer le ena od šestih načrtovanih mednarodnih festivalskih koprodukcijskih premier; budvanska, ohridska in brionska so že mimo, čakata pa jih še skopska in beograjska, oktobra in decembra, slovenska pa je predvidena četrtega februarja 2026, s katero bodo hkrati sklenili tudi regionalni gledališki festival Ruta, v sklopu katerega je gledališče Ulysses na Brionih gostilo našo predstavo Tih vdih avtorja in režiserja Nejca Gazvode.
Veliki oder
Sezono 2025/2026 bo na Velikem odru 25. septembra odprla nova uprizoritev Osvajalca v režiji in priredbi Sebastijana Horvata. S premiero bodo počastilistoto obletnico rojstva Andreja Hienga, enega najpomembnejših modernistov v slovenski literaturi. Osvajalec je njegova edina igra, napisana posebej za gledališki oder.
Na isti dan, 25. septembra, bodo predpremierno uprizorili dramsko besedilo Tukaj v temnem gozdunorveškega pisatelja, dramatika in prevajalca Jona Fosseja, dobitnika Nobelove nagrade za književnost leta 2023. Drama Tukaj v temnem gozdu, ki jo je prevedla Marija Zlatnar Moe,ni le zgodba, temveč je tudi poročilo o tesnobi, o preizpraševanju sublimnega in univerzalnem psihološkem stanju človeka v 21. stoletju. Predstava, ki jo režira Dorian Šilec Petek, bo uprizorjena v nekdanjem Kinu Komuna, na ruševinah popkulture in bolj optimističnega sveta, v katerem smo živeli še pred nekaj leti. MGL bo na tej ekskluzivni lokaciji gostoval le do vključno 23. oktobra. Slavnostna premiera bo 2. oktobra.
V repertoarju Velikega odra je še pet iger, na Mali sceni pa tri. Poleg Sebastijana Horvata bodo na Velikem odru režirali še Ivan Plazibat, Nela Vitošević, Janusz Kica in Nina Ramšak Marković, v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma pa Jan Krmelj.
Jesenski del sezone bo na Velikem odru nadaljevala komedija Pokojnik srbskega dramatika Branislava Nušića, v prevodu Mileta Klopčiča, ki na presečišču komične in socialne satire razgalja brezobzirnost pohlepa in družbene korupcije. Uprizoritev bo umeščena v obdobje med obema svetovnima vojnama, v katerem je Nušićevo zadnje besedilo tudi nastalo. Vrhunsko spisana igra o simptomih družbene nemorale in korupcije bo oktobra 2025 v MGL prvič zaživela pod režijsko taktirko hrvaškega režiserja Ivana Plazibata.
Novembra bo sledila zadnja premiera na Velikem odru v tem koledarskem letu – satirična drama Zmaj sovjetskega avtorjaJevgenija Švarca. Švarc z ironijo in sarkazmom, metaforami in duhovitimi domislicami v nizu absurdno komičnih situacij kritizira metode vladanja v totalitarizmu – uveljavljanje moči, popoln nadzor in zatiranje vsakršne drugačnosti. V času ponovnega vzpona radikalne desnice, eskalacije totalitarističnih idej in vedno večje koncentracije kapitala v svetu je Zmaj spet aktualen.. Uprizoritev bo temeljila na novejšem prevodu in priredbi ameriškega profesorja Laurencea Senelicka, velikega poznavalca ruske književnosti, še posebej dramatike. V prevodu Boštjana Gorenca ga bo na oder MGL postavila makedonska režiserka Nela Vitošević.
Po večletnem premoru bo MGL v novi sezoni znova združil moči s Cankarjevim domom. Januarja 2026 bo na odru Gallusove dvorane zaživel glasbeno-gledališki spektakel Orfej in Evridika, ki temelji na besedilni reinterpretaciji dramatičarke Urše Majcen in glasbeni partituri skladatelja Saša Vollmaierja. Na presečišču različnih medijev in umetniških postopkov se bodo ustvarjalke in ustvarjalci dotaknili tem smrti in življenja po njej Uprizoritev v režiji Jana Krmelja in koreografiji Iztoka Kovačabo raziskovala format sodobnega glasbenega gledališča. Kot koproducent se bo projektu pridružil tudi Zavod En–Knap.
Z dramatizacijo romana Besi Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega bodo v MGL konec januarja odprli regionalni gledališki festival Ruta. Gre za eno najmočnejših del Dostojevskega, kitokrat prihaja pred slovensko občinstvo v novi dramatizaciji Gorana Ferčeca, v prevodu Sete Knop in v režiji Janusza Kice. Kot je zapisal Borut Kraševec, tretji slovenski prevajalec romana Besi po Vladimirju Levstiku in Janku Modru, je čas za ponovno branje (in uprizarjanje) Besov več kot primeren, saj se svet upogiba pod populističnimi voditelji oziroma ljudmi, ki na političnem parketu preprosto delajo kraval.
Sezono na Velikem odru bodo marca prihodnje leto sklenili s kritično aktualno komedijoBuržoazija, ki jo je Milan Ramšak Marković napisal po naročilu MGL, režirala pa jo bo Nina Ramšak Marković. Njun koncept navdihujejo filmi Luisa Buñuela. Tako kot v znamenitem filmu Diskretni šarm buržoazije nam tudi Ramšak Marković predstavi skupino ljudi, ki poskuša uresničiti nekaj preprostih želja; ena od teh je skupna večerja. To je zgodba o ljudeh, katerih resničnost se nenehno gradi z rituali, zgodbami in sanjami, iz katerih, se zdi, so edini izhod – nove sanje.
Mala scena
Sezono na Mali sceni MGL odpirajo z že menjeno dramo v novem začasnem prizorišču – na odru in v dvorani Kina Komune Tukaj v temnem gozdu. Tri izbrane predstave se bodo pogumno soočile z vprašanji identitete, eksistencialne stiske, družbene tišine in psiholoških ran, četrta premiera pa bo komedija Daria Foja Naključna smrt nekega anarhista.
Novembra 2025 bodo krstno uprizorili dramo Tomislava Zajca Izginjanje, kirazkriva pretresljivo zgodbo dveh družin, zaznamovanih z zamolčanimi travmami in skritimi resnicami. Dramo je prevedla Alenka Klabus Vesel, prvo slovensko uprizoritev pa bo režiral mladi Jernej Potočan. Marca 2026 pa bo na sporedu dramatizacija večkrat nagrajenega romana romana Annie Ernaux Leta v prevodu Eve Mahkovic.Gre za avtobiografsko delo Nobelove nagrajenke, ki ob osebnih spominih in družbeni zgodovini ustvari mozaik ženske izkušnje 20. stoletja. V režiji Jaše Kocelija bo uprizoritev občutljivo prepletala intimo in kolektivni spomin.
Aprila 2026 bo na Mali sceni uprizorjena še zadnja premiero sezone – kultno delo enega najpomembnejših komediografov vseh časov Daria Foja Naključna smrt nekega anarhista v prevodu Boruta Trekmana. Režiral jo bo Gregor Gruden, posvečena pa bo stoti obletnici rojstva velikega mojstra satire. Ta satirična komedija sodi med njegova najbolj znana dela. Zaplet temelji na resničnih dogodkih iz leta 1969, povezanih s smrtjo milanskega železničarja Giuseppeja Pinellija, ki je – obtožen anarhističnega delovanja – med zaslišanjem »padel« skozi okno policijske postaje.
V MGL zagotavljajo, da bo to tematsko drzna, aktualna in vsebinsko raznolika sezona – od komedij in družbenih satir do poetičnih spektaklov ter velikih dramskih priredb. V ospredju bodo sodobni motivi in univerzalna vprašanja, kot so resnica, moč, pohlep,
ljubezen in identiteta. Ni razlogov, da bi dvomili v ta zagotovila, saj so minulo sezono uspešno zaključili z veliko Borštnikovo nagrado za najboljšo predstavo in zBorštnikovo nagrado za režijo Kazimir in Karolinav režiji Nine Rajić Kranjac ter z Borštnikovo nagrado za kostumografijo Marine Sremac za kostumografijo v isti predstavi. Vključno z gostovanji so do konca sezone odigrali nekaj manj kot 400 predstav, ogledalo pa si jih je skoraj 80.000 gledalcev, kar je po pandemijskih sezonah spoštljiva številka, ki se počasi bliža rekordnim sto (in več) tisoč obiskovalcem.
Abonmaji, Ruta in Zbirka Knjižnica MGL
Repertoar sezone 2025-2026 ponujajo v kar 25 različnih abonmajih; Posebnost programa je že več kot desetletje priljubljeni abonma Radovedni, pri katerem vsaki predstavi sledi pogovor z ustvarjalkami in ustvarjalci. Dijakom, študentom in upokojencem so namenjeni posebni popusti. Vpisi se počasi iztekajo; zadnji rok je 12. september, za študente pa so odprti še od 9. do 15. oktobra. Opozoriti pa velja na zdaj že zelo uveljavljeni regionalni gledališki festival Ruta – edinstven dogodek, ki od ustanovitve leta 2019 povezuje šest gledaliških hiš iz šestih mest držav nekdanje Jugoslavije. Tokrat ga bo mogoče spremljati med 30. januarjem in 4. februarjem 2025.
Prizadevna dramaturginja in urednica Petra Pogorevc bo v prihodnji sezoni poskrbela za izide treh žanrsko raznovrstnih del, kjer je gledališče glavno prizorišče: oktobra bo izšlo deloTerya Žeželja in Jake Smerkolja Simonetija Urjenja v nestrinjanju, že decembra izide v prevodu Aleksandre Rekar provokativna knjiga ameriške umetnostne zgodovinarke (jugo)slovanskih korenin Jasmine Tumbas o feministični performativni politiki v jugoslovanskem socializmu in po njem »I am jugoslovanka«, za mesec april pa je napovedan izid dela Andreja Kopač Lapsus v strukturi – Diskurzivni krogotok performativnega.
Podpis
Novinarsko konferenco MGL sem spremljal in posnel Andrej Pengov ter jo, s pomočjo fotografij, gradiva in besedila, ki so ga izdelali v njihovem središču z odnose z javnostmi, pripravil za objavo v programu in na spletni strani Radio KAOS.