Na prvi pogled se zdi sodelovanje Festivala Ljubljana s Slovenskimi železnicami menedžerska domislica z precejšnjo mero humorja, morda celo naivnosti; kdo se dandanes sploh še vozi na kulturne dogodke z železnico, sploh, če upoštevamo okorne in dokaj volativne vozne rede in nenehna prestopanja z vlaka na avtobus in morda znova nazaj na vlak (če vas prej ne pobere kak taksist ali pilot helikopterja); Po drugi strani je pa prav impozantno videti potniško ICS mrcino odeto v festivalske barve z logotipom, ki šele v teh razsežnost zares pride do izraza; In žurka, za katero poskrbijo tako železničarji z izbranimi napitki in premišljeno potovalno prehrano kakor tudi festivalsko umetniško vodstvo, ki povabi katerega od popularnejših iz nabora nastopajočih, da v solistični ali komorni zasedbi enega od vagonov spremeni v zabaviščni prostor, v bar s pop, jazz ali popularno klasiko ali pa kar z mobilnim kabaretnim programom, če ne kar v koncertno dvoranico za izbrano publiko. Ta uvodni promocijski prijem, kak mesec pred otvoritvijo festivala, gojijo pri Brlekovih že vrsto let; izjema je bilo, razumljivo, obdobje pandemije; Tudi letos se je dobro razpoložena druščina odpravila na popotovanje v izbrani del Slovenije; z vlakom brez voznega reda (samo) do Celja a je bilo ob hitrosti, ki je povsem blizu francoskemu TGV v prvih 50 metrih, ko kompozicija odrine s postaje, vseeno dovolj časa za prijetna doživetja: nastop klarinetista Gorana Bojčevskega in delčkov njegove skupine Balkan Nuevo p tudi za ckrljanje želodčkov in burbončic. Sicer pa je namen tovrstnega sodelovanja na dlani: obiskovalcem omogočiti preprost in kar najbolj okolijsko neobremenjujoč dostop do večernih dogodkov v Ljubljani. V letošnjem primeru predvsem tistim iz Štajerske; posebni večerni vlak bo namreč po 23. uri vozil do Maribora, Terme Dobrna pa so sponzor nekaterih izbranih festivalskih dogodkov, hkrati pa se v razširjeni festivalski zgodbi uveljavljajo kot partner, tesno povezan z naravo, zdravjem in dobrim počutjem. Nadaljujte z branjem →
Zadnje objave
Pesem daje moč; Narod, ki prepeva, ko krvavi, je neuničljiv!
|
V torek, 20. maja bo v Festivalni dvorani Pionirskega doma v Ljubljani mezzosopranistka Nataša Perovšek Loborec pripravila že tretji koncert posvečen pomladi, maturantskim radostim in mladostnim ljubeznim pa tudi svobodi, ki so jo pred osemdesetimi leti prav v mesecu maju izbojevali partizani. Naslov koncerta Pesem daje moč je inspiriran z mislijo njenega nekdanjega dekana na ekonomski fakulteti, v času fašistične okupacije naprednega krščanskega socialista, aktivista OF in kasneje partizana, med leti 1988 in 1990 pa predsednika Predsedstva SR Slovenije; Janez Stanovnik je v enem svojih govorov poudaril, da je trpeči, krvaveči in zatirani narod, ki kljub poniževanju in trpljenju poje, nepremagljiv. Scenarij koncerta, ki bo ob sodelovanju povezovalk Eve Košuljandić in Ane Kralj Železnik presegel običajne koncertne okvire in bo prava poznopopoldanska glasbena prireditev, je Perovšek Loborčeva pripravila ob pomoči in v sodelovanju s Kulturno umetniškim društvom Podpeč – Jezero iz Preserij, je pa tudi odgovorna za produkcijo; Program dogodka, ki je v vseh elementih zasnovan medgeneracijsko in kot že rečeno, vsebuje partizanske pesmi, slovenske ljudske pesmi in pesmi drugih narodov, starogradske pesmi pa tudi skladbe iz zakladnice zabavne in popularne glasbe ter avtorske pesmi njenega pokojnega soproga, vsestranskega glasbenika in pedagoga Rudija Loborca; Pripravili so tudi priredbo Lennonove skladbe Imagine, ki je, tako kot mnoge njihove skladbe, ostal v vrhu zakladnice popularne glasbe 60-ih let in skupine The Beatles, za katero se zdi, da v tem, današnjem času ne bi mogla nastati. Ob Nataši Loborec Perovšek bosta nastopili tudi sopranistki Janina Čadež in Sara Mitrović, baritonist Jan Jerman, pevski zbor OŠ Sp. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Prenos slovesnosti na Orlah nad Ljubljano
|
Člani Zveze združenj borcev za vrednote NOB, predstavniki Mestne občine Ljubljana in občine Škofljica, veteranskih ter političnih organizacij, številne Ljubljančanke in Ljubljančani ter prebivalci okoliških občin se bodo ob 80. obletnici zadnjih bojev za osvoboditev Ljubljane poklonili spominu vseh žrtev nacizma in fašizma in njunih domačih kolaborantov.
Le dan pred osvoboditvijo Ljubljane leta 1945 so v hudih spopadih z umikajočimi se sovražnikovimi enotami na Orlah padli številni borci brigad VII. Korpusa in 29. Hercegovske divizije. Dan kasneje, 9. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Ljubljana, Borut Sajovic, Orle, Osvoboditev Ljubljane, slovesnost, Zoran Janković, ZZB NOV
Prvomajska proslava na Rožniku
|
Danes je na s soncem obsijanem Rožniku potekala tradicionalna proslava ob 1. maju, prazniku dela. Že od zgodnjih jutranjih ur so se zbirali delavke, delavci, uslužbenke in uslužbenci ter generacije upokojencev, ki so minula desetletja soustvarjali podobo slovenske družbe in države ter se vedno znova prizadevali za večji, boljši kos delavskega kruha – ne glede na to, kdo je imel v rokah krmilo naše družbe. Vse kaže, da vsem prizadevanjem navkljub, boj za delavske pravice še zdaleč ni končan, sploh zdaj, ko se Svet sooča z vse hujšim pritiskom kapitala, v ozračju prihajajoče recesije in ogrožanja svetovnega miru ter vojn nedaleč od nas. O tem sta govorila tudi današnja govorca – Jan Bučar, ki je tudi avtor scenarija prireditve in njen povezovalec ter glavni gost, po tradiciji tudi gostitelj prireditve, ljubljanski župan Zoran Janković. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Ljubljana
Ukradena tančica ali Labodje jezero ob soju sveč opoldne v Dolenjskih Toplicah
|
Grška zgodovina, ki jo imamo za začetnico evropske kulturne misli, postreže z več odmevnimi prestopniki, ki se v zgodovinskem kontekstu pojmujejo kot junaki; Jazon je bil eden od teh, ki ga pojmujemo kot junaka, a je povezan tudi s krajo kraljevega zlatega Runa; Glede na to, da so ideje grške, posledično tudi rimske antike še dandanes posute povsod po evropskem prostoru, ne v smislu prežitkov, pač pa poustvarjanja, bi jo lahko vsaj idejno, smiselno povezali z zgodbo o kraji zlate tančice, ki ji danes, za voljo priredbe v modernem času, lahko rečemo tudi Labodje Jezero. Balet Labodje jezero, delo Pjotra Iliča Čajkovskega, namreč sloni na ljudski pripovedi o ukradeni tančici, vendar tako, da tke zgodbo o princu Siegfriedu in princesi Odette ter njuni ljubezni; Zasnovan je kot uprizoritev v štirih dejanjih in je do danes postal klasika repertoarjev majhnih in velikih operno-baletnih hiš, pa tudi vsesplošni kanon, s katerim nagovarjajo že zelo mlado občinstvo. Uredništvo Radia KAOS je nedavno povsem po naključju »prestreglo« eno takih bolj ali manj posrečenih predstav, ki soji k naslovu pridodali še svečanost soja 250-ih sveč; Ne da bi posebej izrazito posegali v jedro zgodbe, so se avtorji uprizoritve sicer odločili za priredbo, morda je bolje, če zapišemo poenostavitev, ki so ji dodali nekaj »popestritvenih«, (tujerodnih, nečajkovljanskih, nelabodjih) plesno-glasbenih vložkov, ki so prejkone služili prehodom oz. preskokom v zgodbi in glasbi. S temi posegi, zlasti s temeljitim krajšanjem predstave, so uspeli zadržati otroško (in starševsko?) pozornost skozi celo uro odrskega dogajanja pa še zamuda na babičino kosilo ni bila prevelika, saj se je predstava začela ob enih po-opoldne, minulo soboto tik pred cvetnico, ko je čas za blagoslavljanje butar in oljčnih vejic… Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Recital Prešernovih poezij 2025
|
Tako je potekal letošnji Recital Prešernovih poezij, ki ga slovenski dramski umetniki in umetnice prirejajo že od leta 1986. Režiser Aleš Jan je pred skoraj štirimi desetletji s pobudo za ta dogodek skušal prispevati k popularizaciji umetniške besede, približati odrsko dogajanje in umetnost množicam, predvsem pa so se ob podpori takratnih kulturnih oblasti v Sloveniji glasno in učinkovito uprli poskusom uvajanja enotnih kulturnih in izobraževalnih jeder v nekdanji Jugoslaviji. V programu radia KAOS je bil to že dvaindvajseti neposredni prenos Recitala. V prvih letih smo ga prenašali v klasičnem radijskem formatu, včasih tudi na piratski način, kasneje pa smo mu dodajali sliko – od fotografij do videa, kot je bil tudi tokratni. Že nekaj let zapored se Prešernovemu recitalu v Ljubljani ob istem času, se pravi, ob poldnevu na Dan kulture, pridružijo tudi študenti in študentke AGRFT ter dramski umetniki in umetnice v Mariboru in Novi Gorici. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: 8 februar, Ljubljana
Amorfna gmota – idej, ki je tudi Lacanov »tretji« ne sme zamuditi
|
Kaj ima Lacan z Žižkom, verjetno ne bi bilo težko ugotoviti. Kaj pa ima Lacan s Štefančičem? Marcelom Štefančičem? Vse in nič hkrati – Mislite, da ste nekaj zamudili? To seveda ni bil uvodni nagovor k prestavitvi zbirke esejev s strani avtorja. Nadaljujte z branjem →