Tako zares, uradno, se je začelo v ponedeljek popoldne: Štiriindvajseti Avtomobilski salon Slovenije – z otvoritvijo v Festivalni dvorani, na robu, pravzaprav korak proč od edinega in še vedno največjega ljubljanskega sejmišča, Gospodarskega razstavišča, katerega posebnost je lokacija le streljaj od mestnega središča. Tam so vse razstavne površine, tudi tiste na prostem, začasno pokrite, te dni polno zasedene; Do zadnjega kvadratnega metra in ko govorimo o avtomobilskem salonu, ki je tokrat več kot samo razstava svetleče pločevine – znova enkrat po 16. letih v Ljubljani. Če se malce pošalimo, je bila zadnja avtomobilska razstava v Sloveniji »nedavno« tega v Celju; Enajst let je od takrat in v tem času se je na avtomobilski sceni v svetu in pri nas spremenilo skoraj vse in tudi o tem so na otvoritvi govorili slavnostni govorci, med njimi je bil prvi gostitelj, magister Iztok Bricl, direktor Gospodarskega razstavišča. Te spremembe so več kot nazorne že na razstavnem programu tokratnega 24. Nadaljujte z branjem →
Zadnje objave
Zmagovalec: Nisem tvoj zamorec; Odmeven Laibachov Dan osvoboditve in Kino popotniki za konec.
|
V sredo se je s projekcijo indijskega filma Kino popotniki končal letošnji Festival dokumentarnega filma, devetnajsti po vrsti. Kdo bi si mislil, da leta 2016, to je leto nastanka filma v režiji Shirley Abraham in Amita Madheshiya, potem ko so kinoprikazovanje prevzeli – in med tem tudi že opešali – multipleksi v trgovskih središčih, še obstajajo, tehnološko zastareli in tehnično komaj vzdržljivi potujoči kinematografi. Težki projektorji na razmahanih kamionih in prikazovanja pod neke vrste cirkuškimi šotori; Preživeli so lahko zaradi indijskih kulturnih posebnosti in gmotnih ter socialnih razlik med velemesti in podeželjem ter zaradi mojstra, ki je znal kadar koli izstružiti in sestaviti rezervne dele ali izdelati kar nov, lažji, mobilni projektor; Vse dokler ni tudi na vas prodrla digitalna tehnologija, računalniki in video projektorji; Po svoje sanjski, nestvaren, po drugi strani pa pretresljiv dokumentarec. Barvit, romantičen in shrljiv hkrati… Povsem pravi za konec takega festivala. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
19.FDF: Trst je (bil) naš. Kina ne damo.
|
Vse v tem prispevku povedano in dokumentirano v programu tega radia lahko tudi vidite; Zakaj ta poudarek, ki je naši publiki in zvestim sledilcem vsekakor znan? Tokrat s posebnim razlogom – obiskali smo namreč začetek, pravzaprav otvoritveno projekcijo devetnajstega, pomislite, že devetnajstega Festivala dokumentarnega filma; Cankarjev dom, ki ga sedanja ekipa FDF-ja tako izborno pripravljala vsa ta leta, nas je za začetek presenetila in navdušila s filmom in poslovenjeno priročno rabo naslova Trst je naš! Ta vzklik ima namreč v našem kolektivnem spominu izjemen pomen, vse od konca druge svetovne vojne in potem tudi od začetka petdesetih let; Mislim, da se je pisalo leto 1953 ter še nekajkrat tudi kasneje, ko smo sprva osvobajali, nato branili slovensko etično ozemlje, končno pa vzpostavljali našo zahodno mejo, mejo z Italijo, določeno z Osimskimi sporazumi; Pa še kak film, igrani celovečerec s prav takim naslovom, smo nedavno tega sestavili pri nas; Ampak, to je le del dolge zgodovine mesta, kjer so predvsem Slovenci, ja, pa tudi drugi narodi z območja nekdanje Jugoslavije in še prej Avstr-Ogrske sooblikovali zgodovino Trsta, mesta v Zalivu. V petih programskih sklopih, od katerih je eden tradicionalno tekmovalni in ki je osredotočen na temo človekovih pravic in še štirih sekcijah, tri od teh združujejo skupni naslovi, kot so Aktualno, Družbeno Kritični; Intimni in Globalni Portreti ter Fokus, Kino Popotniki, se bo skupaj zvrstilo 22 filmov. Vsekakor moremo pričakovati, da je to dober, pretehtan pogled v raznovrstno sodobno svetovno produkcijo dokumentarnega filma. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Narodni muzej Slovenije: Prostozidarstvo na Slovenskem
|
Do sredine maja je v Narodnem muzeju na ogled razstava Skrivnost lože, ki skozi eksponate pripoveduje zgodbo o prostozidarjih, tudi na Slovenskem; Na otvoritvi razstave zadnjega dne februarja sta po uvodnem nagovoru direktorice Narodnega muzeja Slovenije magistre Barbare Ravnik, koncept razstave predstavila njena soavtorja, magister Jože Podpečnik in doktor Matevž Košir. Začetnica prostozidarstva je bila velika loža Anglije na podlagi katere se je gojilo bratstvo med različno mislečimi v obliki tolerance in spoštovanja ter se kot delo s simbolnimi alegorijami razširilo tudi drugam; V osemnajstem stoletju se je z vstopom plemiških družin to bratstvo hitreje širilo, tudi na podlagi razsvetljenskih idej. Tako je 50 let po nastanku velike lože Anglije, prostozidarstvo prišlo tudi v naše kraje. Prostozidarsko aktivnost na slovenskih tleh lahko razdelimo na 3 obdobja. Tako že 50 let po nastanku Velike lože Anglije leta 1717, torej na začetku vladavine Jožefa II., srečamo prve Slovence, ki so člani prostozidarske lože. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki, Narodni muzej Slovenije, prostozidarji, razstava
Od srede do sobote 8. Gibanica – enakovredna Borštniku
|
V dneh od osmega do enajstega marca ima Ljubljana znova priložnost, da postane središče plesne ustvarjalnosti; Osmič zapored, če zaporedja mrimo v raztežaju dveh let. Gibanica je, kot sta nam povedali naši tokratni sogovornici Mojca Zupanič in Pia Brezavšček, je bienalna tekmovalna in promocijska prireditev, ne zato, ker bi pri nas ne bilo dovolj sodobnega plesa in ljudi, ki se znjim ukvarjajo premalo, pač pa zato ker je premalo denarja za vdakoletni tovrstni projekt; večina, če ne prav vsi ustvarjalci sodobne plesne umetnosti, ki jih Gibanica povezuje, so svobodnjaki, samozaposleni v kulturi, tako rekoč prekarci. Vsako drugo leto vse od leta 2003 tričlanska mednarodna selektorska ekipa za festival vselej izbere slovensko sodobnoplesno produkcijo, ki se potem predstavi na Gibanici in ki je, kot zatrjujeta naši sogovornici – prva je glavna producentka festivala, druga pa predsednica Društva za sodobni ples Slovenije – najpomembnejša manifestacije sodobnega plesa pri nas. V festivalskih edicijah se pojavlja kot enakovredna Borštnikovemu srečanju na gledališkem področju, saj velja za najpomembnejšo sodobnoplesno platformo pri nas. Gibanica namreč poskrbi za pregled najkakovostnejše domače plesne ustvarjalnosti v minulih dveh letih, umetniki pa pregledajo in ocenijo domačo plesno ustvarjalnost in platforme, na kateri se domačim in tujim gostom festivala na ogled in v presojo za angažmaje v njihovem okolju ponudi pretehtano izbrane dosežke slovenskega sodobnega plesa za različne umetniške programe. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Ljubljana
Nesmrtost v žarišču letošnje Fabule; Čas ali čaša? Poskusi …imeti rad drugega v sebi.
|
Štirinajsti festival Fabula – literature sveta se začne že konec tega tedna; Uradna, se pravi, slavnostna otvoritev z Goncourtovim nagrajencem Mathiasom Énardom bo v soboto zvečer v Klubu Cankarjevega doma, večer prej, torej že v petek pozno popoldne pa bo v Vodnikovi domačiji otvoritev likovne razstave Jasmina B_ Freliha Drobne ideologije; Z razstavo naslovnic kratkih zgodb bo avtor predstavil literarno poročilo potovanja v New York med predsedniškimi volitvami: Poročilo 1314. Vendar – to je zgolj začetek festivalskega druženja z avtorji in zgodbami, torej z zgodbarjenji svetovnega formata, ki so včasih slišati tudi kot obrekljivke, saj se bo dalo slišati tudi, kateri gost je prijateljeval z Robertom Bolañom, kdo ima poleg bleščeče pisateljske kariere tudi libanonsko restavracijo nekje (ne kjerkoli!) v Španiji in tudi, kako je biti sin visokega Stalinovega diplomata, ki se znajde v nemilosti režima. Fabula je z umetniško vodjo, poslej jo koncipira, sestavlja in za glavne stvari poskrbi Manca G. Renko, zamenjala tudi celostno podobo, za katero je poskrbel Jernej Stritar (IlovarStritar). Manca G. Renko pa je bila tudi naša sogovornica v zgodnjepopoldanskem terminu v studiu Radia KAOS. V pogovoru z njo smo podrobneje prelistali program letišnje Fabule in ga v nekaterih točkah tudi komentirali in podrobneje opisali. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Beletrina prvič letos predstavila tri nove romane
|
Založba Beletrina je pred dnevi predstavila prve letošnje knjižne izdaje. Uvodoma smo lahko slišali, da so pri založbi uvedli nekaj novosti, Mitja Čander je opozoril predvsem na nove okrepitve in na novo celostno grafično podobo ter na dejstvo, da so letos po dolgih letih spet izdali Program založbe, torej katalog novih izdaj za 2017. Najprej so predstavili knjigo, ki je in hkrati ni prvenec Lare Paukovič, ki pripoveduje o mladi študentki humanističnih znanosti, ki čez poletje služi kot natakarica v srbski gostilni. Druga predstavljena knjiga je bila Vlažne duše, avtorja Mohorja Hudeja, ki govori o človeku, ki se tudi z umikom na daljni otok ne more rešiti stika z lastnimi rojaki. V tem smislu avtor vidi svoje delo kot nadaljevanje Larine knjige, saj se ukvarja s podobno tematiko, le v malo bolj zrelih letih. Nadaljujte z branjem →