Prispevki

Zadnje objave

26. FDF: 8 dni,19 celovečercev, 10 kratkih filmov

Festival dokumentarnega filma, ki ga že šestindvajseto leto prireja Cankarjev dom, bo prikazal aktualen vpogled v raznovrstno svetovno produkcijo dokumentarnega filma. Po projekcijah bodo pripravili pogovore z domačimi strokovnjaki in filmskimi ustvarjalci; Na ogled bo 19 celovečernih dokumentarnih filmov in 10 kratkih, ki bodo prikazani v Cankarjevem domu, Kinodvoru in Slovenski kinoteki; Štirje filmi bodo dostopni na platformi VOD. Začel se je v sredo z uradno otvoritvijo v Kosovelovi dvorani ter nagovori generalne direktorice Uršule Cetinski, vodje filmskega programa Simona Popka, direktorice Amnesty International Slovenija Nataše Posel in Maje Weiss režiserke otvoritvenega filma Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna; FDF, kakor ga  na kratko poimenujemo, bo trajal do prihodnje srede, 20_marca, ko bo znan tudi najboljši od petih filmov iz tekmovalnega programa, o čemer se bo odločala žirija v sestavi Lea Aymard, rojena Francozinja, ki kot snemalka, direktorica fotografije, trans aktivistka in še marsikaj živi in dela v Sloveniji, Urška Djurić, režiserka in scenaristka in Ayat Najafi, Irančan, filmski in gledališki režiser, ki dela v Berlinu. Za nagrado Amnesty International se ob že omenjenem režiserke Weissove potegujejo še v francosko-britansko-ameriški produkciji Mož v črnem režiserja kitajskega rodu Wanga Binga, nemško-nizozemski Popolno zaupanje – kitajske režiserke Zhang Jialing, srbsko-slovenski Stekleničarji – Nemanje Vojinovića in Tišina razuma Kumjane Novakove v makedonsko-bosanski ustvarjalni zasedbi. 

To vse so dela, ki obravnavajo vprašanja človekovih pravic; Preostali filmi so razvrščeni v tri programske sklope – prvi je aktualni, družbeno kritični, v drugem so intimni in globalni portreti, v tretjem pa miti, ikone in mediji. Dokaj obsežna pa je tudi sekcija Retrospektiva z enajstimi filmi Nike Autor. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Črte, risbe, slike in video Marie Lassnig v Galeriji CD

Zadnji februarski torek so v Galeriji Cankarjevega doma odprli razstavo ene pomembnejših umetnic našega časa Marie Lassnig; Po materi je bila Slovenka, čeravno to ni bil njeno edentiteno oprijemališče, po nazoru ter umetniškem iskanju in ustvarjanju pa je bila svetovljanka; V začetku maja bo minilo deset let od njene smrti na Dunaju, rodila pa se je 95 let pred tem na Koroškem v Kapeli na Grobniškem polju. Kot slikarka je zaslovela šele v njenih 70-ih letih; umetnostno zgodovinska stroka jo uvršča med najpomembnejše osebnosti evropskega likovnega sveta dvajsetega stoletja. Uveljavila se je kot mojstrica risbe, umetniško nadvse tenkočutno nadzorovane poteze s svinčnikom, ogljem ali čopičem, značilnost njenega ustvarjanja pa so ekspresivni avtoportreti in ustvarjanje z izrazitim zavedanjem telesa, prepoznavanja in odslikave lastnega stanja v ter fizičnih občutij; Velja za eno od utemeljiteljic informela v Avstriji in pionirko ženske emancipacije v umetnosti. Ustvarila je izjemni slikarski in risarski opus, ustvarjala je tudi na literarnem področju ter v drugih vizualnih formatih kot sta video in film. Leta 1960 se je preselila v Pariz, kjer se je njena umetniška produkcija v slikarstvu in grafiki osvobodila stilističnih omejitev. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Madama Butterfly se bo v ljubljanski Operi začela ob 17:30

Iz SNG Opera in balet Ljubljana so nas prosili, da objavimo sporočilo, v katerem občinstvo opozarjajo na pomembno spremembo v zvezi z začetkom šestih ponovitev opernih predstav Madama Butterfly, ki bodo na sporedu med 29. februarjem in 9.majem (februarja ena, tri v marcu in dve v začetku maja). Madama Butterfly se bo v ljubljanski Operi začela ob 17.30

Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana obiskovalce prijazno obvešča, da morajo zaradi Zakona o delovnih razmerjih in skladno s stališčem ministrstva, pristojnega za delo, napovedane predstave opere Madama Butterfly 29. februarja ter 2., 4. in 7. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Dvojne puščice navzdol – Ali bi to povedali tudi pred kamero? Pri Mladinski knjigi Založbi očitno bi.

Kot že nekaj let zapored je ustanovno, tako rekoč konstitutivno tiskovno konferenco Mladinske knjige Založbe za letošnje leto odprla Dr. Alenka Kepic Mohar. Glava urednica pri Mladinski knjigi Založbi je najprej predstavila svoje sogovornike, glavne urednike: Andreja Ica – Vodjo uredništva leposlovja, Urško Kaloper  – Vodjo uredništva priročnikov in Tihano Kurtin Jeraj – Vodjo digitalnega uredništva knjižnih vsebin. Vodja digitalnega uredništva knjižnih vsebin je predstavila najbolj aktualen projekt. Seveda so angažirani na tem projektu že nekaj let, tam  nekje od let 2015 pravijo. Vsekakor je za pozdraviti trud, ki je zadnja leta očitno obrodil sadove, četudi se je zgodba  v bistvu začela povsem neuspešno. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , ,

Harunovo morje zgodb in pravica do besede

Prvi premislek, ko zveš, da se je na izničenje obsojeni človek, fanatikom iz njegovega kulturnega in verskega okolja, ki se skozi zgodovino ponaša z izjemnimi dosežki, na njihovo prekletstvo odzval s pravljico, je en sam velik vprašaj. Literarna stroka Rushdijevo delo Harun in morje zgodb sicer uvršča v kategorijo kratki roman a vse kar smo videli, slišali in doživeli na odru Prešernovega gledališča Kranj minulo soboto, je v človeško dušo – pa naj bo ta otroška ali odrasla – položena pravljica z univerzalnim sporočilom, ki bi moralo postati splošno upoštevani svetovni nazor; V dobesednem ali v prenesem, filozofskem in družbene smislu; Rdeča nit avtorjevega besedila je pravica do svoje, lastne svobodne misli in njene javne artikulacije; Do govora torej; V dobrem in slabem. Mladi Harun živi s svojim očetom Rašidom, slavnim pripovedovalcem zgodb. Pripovedovanje je njegova identiteta in način preživljanja, obstoja družine. Ko ju zapusti Harunova mati, oče zgubi dar pripovedovanja in sin se odpravi iskat navdih zanj do morja zgodb. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako:

Vrag je odnesel šalo. Cankarjeva pa vložila nove predloge za branje.

Tokrat imamo srečne konce v rokah, torej – jih že imamo, čeprav nam jih nihče ni obljubil. Ne, to ni dodatek, je (le) knjižni izvod. A vendarle ne le knjižni izvod, pač pa nov knjižni izid pri Cankarjevi založbi. Srečni konci so namreč zbirka črno humornih, satiričnih, družbeno kritičnih in feminističnih kratkih zgodb Neli Filipić, sicer avtorice številnih odlično spisanih mladinskih del in tokrat predstavlja mojstrsko delo v obliki čtiva za odrasle. V torek je namreč Cankarjeva založbe priredila zadnjo tiskovno konferenco v letošnjim letu. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , , ,

Prosim za nove izvode knjige – osmo poglavje je le kopica praznih listov

V okvir tiskovne konference, ki je potekala kašen teden dni nazaj, se pravi v začetku meseca decembra in katere namen je večinoma bil predstaviti knjige v okviru zbirke Kondor, torej nove izvode Mladinske knjige Založbe, se je v predstavitev vrinil roman avtorice Nino Haratišvili, že tretji roman  te avtorice, ki ga je prevedla Nina Kranjc. Gruzijka, ki v nemščini razlaga Gruzijo in življenje v tamkajšnjih pogojih, je tokrat prevedena z Osmim življenjem, torej osmimi zgodbami o osmih, bolje sedmih osebah, kajti osmo poglavje očitno sestavite sami. Osmemu naslovu namreč sledijo nepopisani listi papirja, ki so tudi že zmotili izkušene in prekaljene knjižničarke in jih zavedli v zahtevo po novih, pravilnejših izvodih. Sedem –  torej pravljično število, pri čemer sploh ni nujno, da bi lahko bil to poudarek –  življenj pa v toku popisanih dogodkov  pripoveduje  zgodovino devetnajstega, dvajsetega in enaindvajsetega stoletja Gruzije. Hkrati zanimivo in povedno je, da so se pri Mladinski knjigi odločili predstaviti Nino Haratišvili poleg zbirke Kondor, kar seveda zmanjšuje njen predstavitveni potencial v določenem aspektu. Nadaljujte z branjem →

Objavljeno pod oznako: , , , , ,