Če so oči ogledalo duše, je poezija pot do nje. Ob vseh založniških presežkih v zadnjem letu in pol, s tem imam v mislih predvsem dve nadvse uspešni gostovanji, tisto v Frankfurtu in tisto v Bologni, se poraja pritajen občutek, da se poezije zalaga in izdaja malo – nadvse malo. Zato je toliko bolj navdihujoče, ko pri Mladinki knjigi predstavijo tri izvode prevodne lirike, katerih vsebino so trije prevajalci, bolje – prevajalki in prevajalec odgovornemu uredniku Andreju Ilcu idejno predlagali sami. Seveda se navezujem na predstavitev novih zbirk v okviru Nove lirike, ki je potekala prejšnji četrtek v prostorih Mladinske knjige Založbe: To je zbirka, v kateri izhaja v večini prevodna poezija – prevajalci Jana Unuk, Andrej Peric in Kristina Jurkovič, so pod taktirko že omenjenega glavnega urednika predstavili ideje, ki so mu jih predlagali in katere so bile resnično izvedene – kot je bilo zaznati, z urednikovim navdušenjem. Tako je Jana Unuk predstavila najprej zbirko Anne Świrsczyńske – Džigiskan v kopalnici in to tako zbirko kot avtorico na nadvse zanimiv in izčrpen način. Nadaljujte z branjem →
Prispevki
Zadnje objave
Zappa day Ljubljana v Križankah
|
Ameriški skladatelj, multiinstrumentalist in improvizator Frank Zappa velja za eno najbolj inovativnih in vplivnih glasbenih osebnosti dvajsetega stoletja. Svojo glasbeno pot je začel pri 15 letih kot bobnar, kasneje pa se je razvil v enega najslavnejših kitaristov; Pri 21-ih je ustanovil rock skupino The Mothers of Invention, jo oblikoval v zasedbo električnega komornega ansambla in že s prvim albumom Freak Out! pritegnil izjemno zanimanje glasbene javnosti in drugih glasbenih skupin, kot so bili The Beatles; Sodeloval je z znamenitimi dirigenti in orkestri – Zubin Mehta in Los Angeles Symphony Orchestra, Kent Nagano in London Symphony Orchestra ter Pierre Boulez in Ensemble Intercontemporain, poudarjajo pripravljavci prvega Zappa day koncerta v Ljubljani, ki bo v ponedeljek, devetnajstega avgusta v Križankah. Koncert Zappa Day in Ljubljana ponuja izbor skladb, ki jih je Frank Zappa napisal ob koncu svojega življenja za Ensemble Modern in so izšle na njegovem zadnjem albumu Yellow Shark, ter nekatere skladbe, ki so bile za komorni ansambel prirejene in posnete po njegovi smrti;
Uradni program koncerta je razdeljen v dva dela; v prvem bodo na sporedu Zappine skladbe Dog-Meat (Dog Breath Variations & Uncle Meat), Revised Music for Low Budget Orchestra, Outrage at the Valdez in The Black Page, v drugem pa Naval Aviation, Put A Motor in Yourself, Moggio, in The Adventures of Greggery Peccary. S producentom in glavnim organizatorjem dogodka glasbenikom Klemnom Hvalo smo se, posebej za Radio KAOS, pogovarjali o razlogih in zamisli za ta, za naše kraje dokaj nenavaden koncert, o ustvarjalnih razsežnostih Franka Zappe, o avtorskih pravicah in realnih možnostih Festivala Ljubljana za njegovo pripravo in izvedbo, o izvajalcih, programskih podrobnostih, ki bodo, kot vse kaže, presegle objavljeni (uradni) obseg, o posebnostih nekaterih skupin instrumentov rokah v tridesetih (in morda kaj več) nastopajočih, o gostih, dirigentu in pričakovanem odzivu publike. Pa tudi o tem, da disonanca še zdaleč ne pomeni razglašenosti… in o glasbenih čarovnijah, ki jih z Zappino glasbo morejo ustvariti oboa in oboa d`amore ali rog in angleški rog, keyboard, kitajske činele pa cimbale ali ladijski zvon. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Sto jazz glasbenikov planeta Zemlja bo na dvajsetih koncertih v CD, okrog njega in v Križankah ozvočilo 65. Jazz festival Ljubljana
|
S torkovima pred-dogodkoma v Cankarjevem domu – fotografsko razstavo Petra Gannushkina v Mali galeriji, ki jo je kuriral zaljubljenec v jazz, mojster fotografije Žiga Koritnik in koncertom Gašper Livk Dua v Klubu se začenja letošnji 65_Jazz festival Ljubljana; Uradna otvoritev bo v sredo zvečer v Križankah, ko bodo nastopili Charles Loyd Sky Quartet, ki so dva tedna pred začetkom zamenjali sprva napovedanega Terenca Blancharda, ki ga skupaj z Chiefom Adjuhaom (Christianom Scottom) uvrščajo v prvo ligo aktualne jazz scene tega sveta. Od srede, desetega pa do sobote trinajstega julija bo Ljubljana tako znova središče jazza z izjemnimi svetovnimi in odličnimi domačimi, pogosto tudi mednarodno sestavljenimi skupinami mladih pa tudi že vrhunsko uveljavljenih glasbenikov in mojstrov te glasbene zvrsti. Minulih 23 let – od leta 1999 pa vse do lani – je programsko in organizacijsko v Cankarjevem domu za Jazz festival skrbel Bogdan Benigar, letošnjega pa podrobneje predstavljamo v pogovoru s Tino Lešničar, novo programsko vodjo tega mednarodno zasnovanega in v svetu dobro uveljavljenega jazzovskega dogajanja in srečevanja glasbenikov ter že od nekdaj zahtevne publike. Ljubljanske, slovenske in tudi tistih, ki pridejo julija v slovensko prestolnico od drugod… Pogovor sem zasnoval, posnel in za objavo pripravil – Andrej Pengov.
Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Skini mi se s kursa ali kako približati Shakespeara mulariji (mladodobnikom)
|
Prvi četrtek v maju so v Mini teatru premierno uprizorili nekaj na prvi pogled precej zlobnega. Matjaž Pograjc je po daljšem premlevanju zamisli z umetniškim direktorjem Ivico Buljanom ustvaril predstavo Skini mi se s kursa. Že na prvo žogo (po naslovu sodeč), se je vsiljevala misel, da bo ta reč na odru, se pravi – uprizoritev – potrebovala vrsto pojasnil in argumentacij, še posebej, če upoštevamo, da gre za uprizoritveni koncept tudi zunaj okvirov post-dramskega gledališča, značilnega za Mini teater in Buljanovo estetiko. Ko pa pomislimo na ključno okoliščino, da se je avtor koncepta, ki je tudi režiser ter dramaturg pa še oblikovalec svetlobe ter glasbeni in video so-selektor za povrh, oprl na znamenito Shakespearjevo delo Othello, se prepričanje o nujnosti pojasnjevanj motivov za nastanek takega dela samo še poglobi; Sploh pa v luči, še vedno pogostega premlevanja, da so za vse svinjarije v tem okolju krivi Čefurji (ali kako se jim zdaj že reće), južnjaki, ta zapečeni, prišleki in njihovo potomci, migranti, skratka, Oni od Drugod; Izkaže se, da gre za dovolj »odpuljeno« travestijo slavnega Williama, v kateri nastopajo tako izvirni liki (Othello, Jago, Casio, Desdemona, Emilija) kot mladodobniki, domači in domaći potomci bodisi avtohtoncev ali prišlekov iz jezikovno raznolikih okoljih nekdanje Juge. Zgodba ne sloni več na osvajalnem pomorskem pohodu – široko morje in zavojevana otočja zamenjajo nogometna zelenica, šolski hodniki ter ljubljanske ulice in trgi (ni nujno, da zgolj fužinski); Kot glavno orodje in gonilo travestije, ob uporabi nekaterih ključnih replik in verzov izvirnika pa ostanejo spletke, laži, nezvestoba, zavist, kraje, umori…
No, taki posebni, gledališko spretno manipulirani zločini. Z govorno in gibalno sila natančnim in zahtevnim mizanscenskim umeščanjem teles in rekvizitov, brez klasične scenografije in z besedili likov, ki jih komaj dohajaš, nastane domala družinska, morda celo pedagoška predstava, s katero avtorji tistega zoprnega odrskega povzpetnika iz londonskega gledališča Globe subtilno približajo današnji mulariji. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Mi ka da ne bo več. Odnesla ga bo joga. Za slovo – Lunohod III. A Mikado-san ne bo odnehal.
|
Mikado je majhna zasebna galerija, ki naj bi bila usmerjena predvsem v razstavljanje fotografij, a se občasno znajdejo tam tudi slike in tapiserije. Tako so jeseni 2015 v ljubljanskem Dnevniku napovedali Tozonovo in Vrenkovo razstavo, postavljeni na Slovenski cesti 6; To je, če si lahko predstavljate – čez cesto znamenite stanovanjske utrdbe Ferant, imenovane po nekdanjih najemnikih tega dela takratnega roba mestnega jedra; Pravijo ji tudi Ferantov vrt ali stanovanjski hrib; S to mojstrovino se je Edo Ravnikar med leti 1964 in 1976 poklonil tudi Jožetu Plečniku, saj je tu nekoč stala njegova rojstna hiša. A vrnimo se čez cesto, na desno stran gor-cestno zlikane Slovenske, nekdaj Dunajske še prej pa menda Kardeljeve, Tyrševe, Bleiweisove in Šelenburgove – danes prave mestne štiripasovnice; Z nekaj neskromnosti, ima ta ulica zlasti zaradi vsebin in programov, ki jih nosijo stavbe ob njenem robu, vse možnosti, da bi bila mali pariški Rivoli (Rue de Rivoli), ki se pne od Malherjeve ulice proti Place de la Concorde; Ampak Rivoli je enosmerna cesta, Slovenska pa ima po dve vozišči gor in dol. Skratka, če je ob Rivoliju, sicer na levi strani, znameniti Louvre, prav na koncu pa Jeu de Paume, nekdaj teniško igrišče, spremenjeno v umetnostno galerijo, kjer je desetletja domovala galerija impresionistov, je na desnem »bregu« Slovenske – Mikado. Pravzaprav – je bil. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Uspešna bilanca predstavitve na sejmu v Bologni
|
»Sejem v Bologni je 4-dnevni dogodek, namenjen izključno strokovni javnosti. Obišče ga okoli 30.000 ljudi. V šestih sejemskih halah se predstavlja več kot 1.400 razstavljavcev iz 80 držav sveta. O sejmu poroča več kot 800 novinarjev iz 40 držav in je močno prisoten tudi v digitalnih oblikah promocije. Knjižni sejem v Bologni je poleg frankfurtskega knjižnega sejma tista mednarodna platforma, na kateri se predstavlja največje število slovenskih založnikov s področja otroške in mladinske literature, samostojno ali v sklopu slovenske nacionalne stojnice.« To je sporočilo JAK (Javna agencija za knjigo RS), ki ga nadete na njihovi spletni strani že nekaj časa. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Slovenija rada bere – tudi v Bologni (ne le v Frankfurtu)
|
Sklepnega poročila o dosežkih Slovenije kot častne gostje na – v petek končanem Mednarodnem sejmu otroške in mladinske literature v Bologni v trenutku, ko nastaja ta zapis, še nimamo; kako pa naj bi ga imeli, saj od takrat niso minili niti trije dnevi, če pa k temu dodamo opombo, da še vedno nimamo celovito predstavljenega poročila z lanskega častnega gostovanja Slovenije v Frankfurtu, ocenjenega na vsaj sedem milijonov evrov javnega denarja, lahko rezultate bolonjskega gostovanja bržčas pričakujemo mirneje in verjetno še letos ter vsaj tako zanosno kot nam je to, verjamemo, uspelo lani oktobra v Nemčiji. Po zagotovilih JAKRS so (bili) cilji na knjižnem sejmu v Bologni enaki tistim iz Frankfurta; Čeravno tokrat brez Žižka a z mnogimi nič manj sijajnimi avtorji, sodelavci, založbami in ustvarjalci; No, v veliki meri z ustvarjalkami ter izjemnimi založniki. Med njimi je bil tudi Boštjan Gorenc; v ozkem hodniku med zaodrjem Velikega in tja do Levega odra ljubljanske Drame smo ga iz prevajalske slave Cyranoja de Bergeraca zasukali na levo okrog in ga povprašali tudi kako je bilo oni dan v Bologni. Prispevek, pripravljen tako rekoč na večer zaključka sejma v Bologni, se je nekaj dni medil, iščoč nekaj uporabnega fotografskega gradiva, ki smo ga potem izvrtali med spominki našega sogovornika. Z Boštjanom Gorencem, v književniškem okolju (kamor, hvalabogu, sodijo tudi stripi), predvsem pa v performativnem svetu bolj znanem kot Pižama, sem se, ekskluzivno za Radio KAOS pogovarjal Andrej Pengov.
Nadaljujte z branjem →