V torek, 20. maja bo v Festivalni dvorani Pionirskega doma v Ljubljani mezzosopranistka Nataša Perovšek Loborec pripravila že tretji koncert posvečen pomladi, maturantskim radostim in mladostnim ljubeznim pa tudi svobodi, ki so jo pred osemdesetimi leti prav v mesecu maju izbojevali partizani. Naslov koncerta Pesem daje moč je inspiriran z mislijo njenega nekdanjega dekana na ekonomski fakulteti, v času fašistične okupacije naprednega krščanskega socialista, aktivista OF in kasneje partizana, med leti 1988 in 1990 pa predsednika Predsedstva SR Slovenije; Janez Stanovnik je v enem svojih govorov poudaril, da je trpeči, krvaveči in zatirani narod, ki kljub poniževanju in trpljenju poje, nepremagljiv. Scenarij koncerta, ki bo ob sodelovanju povezovalk Eve Košuljandić in Ane Kralj Železnik presegel običajne koncertne okvire in bo prava poznopopoldanska glasbena prireditev, je Perovšek Loborčeva pripravila ob pomoči in v sodelovanju s Kulturno umetniškim društvom Podpeč – Jezero iz Preserij, je pa tudi odgovorna za produkcijo; Program dogodka, ki je v vseh elementih zasnovan medgeneracijsko in kot že rečeno, vsebuje partizanske pesmi, slovenske ljudske pesmi in pesmi drugih narodov, starogradske pesmi pa tudi skladbe iz zakladnice zabavne in popularne glasbe ter avtorske pesmi njenega pokojnega soproga, vsestranskega glasbenika in pedagoga Rudija Loborca; Pripravili so tudi priredbo Lennonove skladbe Imagine, ki je, tako kot mnoge njihove skladbe, ostal v vrhu zakladnice popularne glasbe 60-ih let in skupine The Beatles, za katero se zdi, da v tem, današnjem času ne bi mogla nastati. Ob Nataši Loborec Perovšek bosta nastopili tudi sopranistki Janina Čadež in Sara Mitrović, baritonist Jan Jerman, pevski zbor OŠ Sp. Nadaljujte z branjem →
Prispevki
Zadnje objave
Ukradena tančica ali Labodje jezero ob soju sveč opoldne v Dolenjskih Toplicah
|
Grška zgodovina, ki jo imamo za začetnico evropske kulturne misli, postreže z več odmevnimi prestopniki, ki se v zgodovinskem kontekstu pojmujejo kot junaki; Jazon je bil eden od teh, ki ga pojmujemo kot junaka, a je povezan tudi s krajo kraljevega zlatega Runa; Glede na to, da so ideje grške, posledično tudi rimske antike še dandanes posute povsod po evropskem prostoru, ne v smislu prežitkov, pač pa poustvarjanja, bi jo lahko vsaj idejno, smiselno povezali z zgodbo o kraji zlate tančice, ki ji danes, za voljo priredbe v modernem času, lahko rečemo tudi Labodje Jezero. Balet Labodje jezero, delo Pjotra Iliča Čajkovskega, namreč sloni na ljudski pripovedi o ukradeni tančici, vendar tako, da tke zgodbo o princu Siegfriedu in princesi Odette ter njuni ljubezni; Zasnovan je kot uprizoritev v štirih dejanjih in je do danes postal klasika repertoarjev majhnih in velikih operno-baletnih hiš, pa tudi vsesplošni kanon, s katerim nagovarjajo že zelo mlado občinstvo. Uredništvo Radia KAOS je nedavno povsem po naključju »prestreglo« eno takih bolj ali manj posrečenih predstav, ki soji k naslovu pridodali še svečanost soja 250-ih sveč; Ne da bi posebej izrazito posegali v jedro zgodbe, so se avtorji uprizoritve sicer odločili za priredbo, morda je bolje, če zapišemo poenostavitev, ki so ji dodali nekaj »popestritvenih«, (tujerodnih, nečajkovljanskih, nelabodjih) plesno-glasbenih vložkov, ki so prejkone služili prehodom oz. preskokom v zgodbi in glasbi. S temi posegi, zlasti s temeljitim krajšanjem predstave, so uspeli zadržati otroško (in starševsko?) pozornost skozi celo uro odrskega dogajanja pa še zamuda na babičino kosilo ni bila prevelika, saj se je predstava začela ob enih po-opoldne, minulo soboto tik pred cvetnico, ko je čas za blagoslavljanje butar in oljčnih vejic… Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Amorfna gmota – idej, ki je tudi Lacanov »tretji« ne sme zamuditi
|
Kaj ima Lacan z Žižkom, verjetno ne bi bilo težko ugotoviti. Kaj pa ima Lacan s Štefančičem? Marcelom Štefančičem? Vse in nič hkrati – Mislite, da ste nekaj zamudili? To seveda ni bil uvodni nagovor k prestavitvi zbirke esejev s strani avtorja. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Aktualen političen film iz leta 1969
|
V nedeljo, dan po podelitvi glavne nagrade za najboljši film v tekmovalnem programu 35 Ljubljanskega filmskega festivala, smo v uredništvu Radia KAOS ujeli še zadnje projekcije retrospektive Coste-Gavrasa v Kinoteki in si ogledali letos že omenjeni triler Z – to je – leta 1970 z oskarjem nagrajeni tujejezični film: Stranka, ki se zavzema za socialno enakost in mirovniško držo v demokratični državi. Zagotavljanje demokracije v državi s strani državnih organov represije, ki dobro skrbijo za njen privid – privid demokracije – To so predispozicije filma, ki je še kako preveč aktualen, da bi ga bilo mogoče gledati do konca – Namreč tudi dejstvo, da množica med zgodbo izriše črko Z (!) v začetku protesta, ki je sicer hitro prekinjen, vzbudi nelagodna čustva. Vendarle, za razumevanje filma moramo dobro poznati takratne družbene razmere v Franciji: študentske demonstracije, ki so se pričele na podlagi prepovedi obiskov v študentskih domovih, upor proti imperializmu ter poudarek na problematiki vzhodnega bloka in seveda vojna v Vietnamu, ki je spodbudila protestno-kulturno gibanje. Protesti so se kasneje razširil tudi po Evropi in drugod po svetu, tudi v vzhodni blok, tako sta bili leti 68 in 69 tudi v takratni Jugoslaviji precej nemirni (protesti so v Jugoslaviji vztrajali do leta 1972), če omenimo jugoslovanski upora študentov z zasedbo Filozofske fakultete. Za razliko od francoskih, so jugoslovanski študentje v tem primeru zahtevali realizacijo samoupravne prakse, medtem ko so zahteve po enakovrednem treniranju študentov v sistemu s francoskimi zahtevami precej podobne. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Ker ima srce na levi
|
Pa ne le zato – K temu so nas spodbudili tekoči dogodki. Če za režiserja pravijo, da je v kasnejšem obdobju delal na predvsem levičarsko angažiranih filmih, bi dikcijo, da je okužil z svojim levičarskim pristopom šele kasnejša dela, morebiti veljalo popraviti; Namreč, že naslov sam Kupe za morilce (Compartiment Tueurs) je poln ironije in črnega humorja. Ne le zato, ker je črno-bel. Četudi ne bi poznali režiserja ter njegovega lika in dela, bi že rahlo subtilni ugotovili, da naslov dejansko izraža družbeno-kritično ost. Kaj drugega pa dandanes v družbenem diskurzu gledamo, kot čisto morijo? Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
35.LIFFE: Costa-Gavras v Retrospektivi, Coppola z Megalopolisom v Predpremierah
|
Pred skoraj tremi tedni je takrat še novopečeni generalni direktor Cankarjevega doma Jure Novak na novinarski konferenci povedal, da si novembra skoraj ne moremo predstavljati brez Liffa; Poudaril je, da Liffe niso samo filmi, so tudi filmski pogovori, srečevanja, druženja in čas za premislek o stvareh in idejah, ki nam sicer ne polnijo vsakdana; S pohvalami o kakovosti in razsežnostih Liffa se mu je pridružil Luca Borzatta, direktor Razvoja produktov in storitev Telekoma Slovenije, glavnega pokrovitelja festivala, ki da je skozi leta uspešno rastel, se razvijal, razvajal svoje zveste obiskovalce in tako postal to, kar danes je – velik, odmeven, kakovosten mednarodni festival; Telekom Slovenije podpira Liffe že devetindvajset let zapored in tudi tako omogoča dostop do kakovostnih vsebin svojim naročnikom. Programski direktor Liffa Simon Popek pa je tisti predzadnji oktobrski torek v dvorani Alme Karlin ob predstavitvi programa podčrtal, da bo letos na ogled 91 celovečernih filmov in trije sklopi kratkih; Izpostavil je, da bodo izbrani filmi festivala, razporejeni v deset standardnih sklopov oz. sekcij letos na ogled tudi v Mojemkinu Kranj in v že uveljavljenih lokacijah v Mariboru, Celju in Novem mestu. Liffe je pred dobrimi petintridesetimi leti nastal iz zamisli o iskanju spodbud za filmsko ustvarjanje med mladimi na mednarodni ravni – takrat bolj ali manj entuziasti – tudi s sekcijo tekmovalnega značaja; Perspektive v katerih se deset mladih ustvarjalcev poteguje za nagrado vodomec, so se uveljavile kot odmevna priložnost za preboj v svetovna filmska razsežja; V tekmovalnem formatu se jim je pridružil tudi sklop Evropa na kratko, kjer v treh podsklopih tekmuje 14 kratkih filmov. Za več podrobnosti in vsebinskih poudarkov letošnjega Liffa pa smo pred dnevi v program Radia KAOS povabili umetniškega vodjo in direktorja festivala Simona Popka. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Korenita zvočna hoja: To)pot v Cukrarni, na Plečnikovem stadionu in še kje
|
Festival korenite zvočne hoje, ki se začenja zadnjo septembrsko sredo v Cukrarni, vključuje zvočne sprehode, koncerte, predavanja in delavnice, odpira vprašanja o rabi in dojemanju prostora ter poudarja pomen upočasnjevanja družbenega tempa; Pričakujemo lahko umetniška dela, ki presegajo zamejitve običajnih glasbenih ali performativnih nastopov in dogodkov, kjer je zvok v središču avtorjeve in obiskovalčeve pozornosti in ki je praviloma zunaj disonančnega, kaj šele melodičnega doživljanja; Lahko tudi, vendar razumeli smo, da gre za »edinstveno priložnost, da doživimo prostor in zvočno krajino na način, ki spodbuja premislek o naši vsakdanji okolici in sobivanju z njo«.
Na nedavni novinarski konferenci so predstavili pet dnevni festivalski program, ki publiko aktivno vključuje v sooblikovanje dogodkov kot so zvočni sprehodi, interaktivni dogodki ter subtilna umetniška dela, ki nas vabijo k globljemu poslušanju mestnih zvokov in dojemanju ekologije prostora. Podrobneje so, posebej za Radio KAOS, festivalsko dogajanje predstavili arhitektka, festivalska producentka, soustvarjalka dogodkov in sokuratorka Irena Pivka, Spiro Mason, akademski kipar in profesor ter mlada pedagoginja, družinska terapevtka in raziskovalka sinteze zvoka, proučevalka elektro akustične kompozicije in skladateljica eksperimentalne glasbe Karmen Ponikvar. Začetki To)pota segajo v leto 2021, ko so v Coni (Zavod za procesiranje sodobne umetnosti) in Stekleniku (Galerija za zvok, bioakustiko in umetnost) sodelovali z belgijsko platformo walk · listen · create in v Ljubljani, Kranju in Cerknici pripravili festival Sound Walk City · prelude. Letošnji To)pot je tako že četrti tovrstni festival (tretji s tem imenom),
Kot je v pogovoru že povedala Irena Pivka, bodo ob naših sogovornikih sodelovali tudi Augenmas, a l l j a, Colin Black, Maja Bjelica, beepblip, Nika van Berkel, Tetiana Khoroshun, Maria Magdalena Kozlowska, Rene Markovič, OR poiesis, Eduardo Raon, Urša Sekirnik, Jacek Smolicki, Tea Vidmar, Miloš Vojtěchovský, Brane Zorman in Tery Žeželj. Še več podrobnosti najdete na povezavah www.cona.si | www.steklenik.si; Za Radio KAOS sem prva zvočna sporočila o letošnjem Festivalu Korenite zvočne hoje v Cukrarni poiskal in posnel ter pripravil za osluh, ogled in razpečevanje Andrej Pengov.
Nasvidenje torej 25. Nadaljujte z branjem →