35.LIFFE: Costa-Gavras v Retrospektivi, Coppola z Megalopolisom v Predpremierah
|
Pred skoraj tremi tedni je takrat še novopečeni generalni direktor Cankarjevega doma Jure Novak na novinarski konferenci povedal, da si novembra skoraj ne moremo predstavljati brez Liffa; Poudaril je, da Liffe niso samo filmi, so tudi filmski pogovori, srečevanja, druženja in čas za premislek o stvareh in idejah, ki nam sicer ne polnijo vsakdana; S pohvalami o kakovosti in razsežnostih Liffa se mu je pridružil Luca Borzatta, direktor Razvoja produktov in storitev Telekoma Slovenije, glavnega pokrovitelja festivala, ki da je skozi leta uspešno rastel, se razvijal, razvajal svoje zveste obiskovalce in tako postal to, kar danes je – velik, odmeven, kakovosten mednarodni festival; Telekom Slovenije podpira Liffe že devetindvajset let zapored in tudi tako omogoča dostop do kakovostnih vsebin svojim naročnikom.
Programski direktor Liffa Simon Popek pa je tisti predzadnji oktobrski torek v dvorani Alme Karlin ob predstavitvi programa podčrtal, da bo letos na ogled 91 celovečernih filmov in trije sklopi kratkih; Izpostavil je, da bodo izbrani filmi festivala, razporejeni v deset standardnih sklopov oz. sekcij letos na ogled tudi v Mojemkinu Kranj in v že uveljavljenih lokacijah v Mariboru, Celju in Novem mestu.
Liffe je pred dobrimi petintridesetimi leti nastal iz zamisli o iskanju spodbud za filmsko ustvarjanje med mladimi na mednarodni ravni – takrat bolj ali manj entuziasti – tudi s sekcijo tekmovalnega značaja; Perspektive v katerih se deset mladih ustvarjalcev poteguje za nagrado vodomec, so se uveljavile kot odmevna priložnost za preboj v svetovna filmska razsežja; V tekmovalnem formatu se jim je pridružil tudi sklop Evropa na kratko, kjer v treh podsklopih tekmuje 14 kratkih filmov.
Za več podrobnosti in vsebinskih poudarkov letošnjega Liffa pa smo pred dnevi v program Radia KAOS povabili umetniškega vodjo in direktorja festivala Simona Popka. Ne samo program – tudi pomanjkanje kinodvoran v prestolnici, pa stroški in neizbežno delovanje trga tudi na ta festival in celo morebitni vpliv izida predsedniških volitev v ZDA na filmsko produkcijo so teme tega pogovora.
V naslovu smo opozorili tudi na programski oddelek, ki ga gledamo kot v retrovizorju in katerega glavno ime je Costa-Gavras, francosko-grški mojster filmske režije, ki je zaznamoval to umetnost kar šestdeset let tisočletnega preloma (1960-2020) in ki je že potrdil udeležbo po projekciji enega od njegovih filmov v drugem tednu Liffa. V pogovoru s Simonom Popkom pa nekaterih programskih sklopov nismo posebej omenjali, zato naj opozorimo na Fokus, ki se osredotoča na (slovensko) produkcijo alternativnega filma in veliko pozornost namenjeno Karpu Godini ter na sekcijo Posvečeno, kjer je v središču Yasuzō Masumura, japonski režiser, asistent režije in scenarist več kot 75-ih filmov. Umrl je pred skoraj natanko 38-imi leti v starosti 62 let, japonska filmska kritika ga je označila za najpomembnejšega filmskega ustvarjalca povojne Japonske. Nič nenavadnega, če vemo, da so bili njegovi učitelji in mentorji Michelangelo Antonioni, Federico Fellini in Luchino Visconti.
Kratko uvodno slovesnost ob uradnem odprtju 35.Liffa bo vodil Boštjan Narat, z glasbeno točko pa bodo nastopili Brane Završan, vokal, Mile Đurđević Žojan, harmonika, Luka Ipavec, trobenta, Boštjan Narat, kitara in zbor harmonikašev. Avtor Božanskega usmiljenja, filma na otvoritvenem dogodku, je režiser Alain Guiraudie, mojster žanrskih hibridov; tokrat gre za triler, burlesko in dramo, njegovi filmski junaki pa se zapletajo v intrige, ki jih poganja poželenje.
Brez protokola seveda ne bo šlo: častna govorka na odprtju bo Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko, zbrane pa bosta nagovorila tudi generalni direktor CD Jure Novak in programski direktor Liffa Simon Popek. Za radio KAOS bova 35.Liffe spremljala Urška in Andrej Pengov Bitenc, avtor tega prispevka.