Vse v tem prispevku povedano in dokumentirano v programu tega radia lahko tudi vidite; Zakaj ta poudarek, ki je naši publiki in zvestim sledilcem vsekakor znan? Tokrat s posebnim razlogom – obiskali smo namreč začetek, pravzaprav otvoritveno projekcijo devetnajstega, pomislite, že devetnajstega Festivala dokumentarnega filma; Cankarjev dom, ki ga sedanja ekipa FDF-ja tako izborno pripravljala vsa ta leta, nas je za začetek presenetila in navdušila s filmom in poslovenjeno priročno rabo naslova Trst je naš! Ta vzklik ima namreč v našem kolektivnem spominu izjemen pomen, vse od konca druge svetovne vojne in potem tudi od začetka petdesetih let; Mislim, da se je pisalo leto 1953 ter še nekajkrat tudi kasneje, ko smo sprva osvobajali, nato branili slovensko etično ozemlje, končno pa vzpostavljali našo zahodno mejo, mejo z Italijo, določeno z Osimskimi sporazumi; Pa še kak film, igrani celovečerec s prav takim naslovom, smo nedavno tega sestavili pri nas; Ampak, to je le del dolge zgodovine mesta, kjer so predvsem Slovenci, ja, pa tudi drugi narodi z območja nekdanje Jugoslavije in še prej Avstr-Ogrske sooblikovali zgodovino Trsta, mesta v Zalivu. V petih programskih sklopih, od katerih je eden tradicionalno tekmovalni in ki je osredotočen na temo človekovih pravic in še štirih sekcijah, tri od teh združujejo skupni naslovi, kot so Aktualno, Družbeno Kritični; Intimni in Globalni Portreti ter Fokus, Kino Popotniki, se bo skupaj zvrstilo 22 filmov. Vsekakor moremo pričakovati, da je to dober, pretehtan pogled v raznovrstno sodobno svetovno produkcijo dokumentarnega filma. Nadaljujte z branjem →
Prispevki
Zadnje objave
Narodni muzej Slovenije: Prostozidarstvo na Slovenskem
|
Do sredine maja je v Narodnem muzeju na ogled razstava Skrivnost lože, ki skozi eksponate pripoveduje zgodbo o prostozidarjih, tudi na Slovenskem; Na otvoritvi razstave zadnjega dne februarja sta po uvodnem nagovoru direktorice Narodnega muzeja Slovenije magistre Barbare Ravnik, koncept razstave predstavila njena soavtorja, magister Jože Podpečnik in doktor Matevž Košir. Začetnica prostozidarstva je bila velika loža Anglije na podlagi katere se je gojilo bratstvo med različno mislečimi v obliki tolerance in spoštovanja ter se kot delo s simbolnimi alegorijami razširilo tudi drugam; V osemnajstem stoletju se je z vstopom plemiških družin to bratstvo hitreje širilo, tudi na podlagi razsvetljenskih idej. Tako je 50 let po nastanku velike lože Anglije, prostozidarstvo prišlo tudi v naše kraje. Prostozidarsko aktivnost na slovenskih tleh lahko razdelimo na 3 obdobja. Tako že 50 let po nastanku Velike lože Anglije leta 1717, torej na začetku vladavine Jožefa II., srečamo prve Slovence, ki so člani prostozidarske lože. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki, Narodni muzej Slovenije, prostozidarji, razstava
Nesmrtost v žarišču letošnje Fabule; Čas ali čaša? Poskusi …imeti rad drugega v sebi.
|
Štirinajsti festival Fabula – literature sveta se začne že konec tega tedna; Uradna, se pravi, slavnostna otvoritev z Goncourtovim nagrajencem Mathiasom Énardom bo v soboto zvečer v Klubu Cankarjevega doma, večer prej, torej že v petek pozno popoldne pa bo v Vodnikovi domačiji otvoritev likovne razstave Jasmina B_ Freliha Drobne ideologije; Z razstavo naslovnic kratkih zgodb bo avtor predstavil literarno poročilo potovanja v New York med predsedniškimi volitvami: Poročilo 1314. Vendar – to je zgolj začetek festivalskega druženja z avtorji in zgodbami, torej z zgodbarjenji svetovnega formata, ki so včasih slišati tudi kot obrekljivke, saj se bo dalo slišati tudi, kateri gost je prijateljeval z Robertom Bolañom, kdo ima poleg bleščeče pisateljske kariere tudi libanonsko restavracijo nekje (ne kjerkoli!) v Španiji in tudi, kako je biti sin visokega Stalinovega diplomata, ki se znajde v nemilosti režima. Fabula je z umetniško vodjo, poslej jo koncipira, sestavlja in za glavne stvari poskrbi Manca G. Renko, zamenjala tudi celostno podobo, za katero je poskrbel Jernej Stritar (IlovarStritar). Manca G. Renko pa je bila tudi naša sogovornica v zgodnjepopoldanskem terminu v studiu Radia KAOS. V pogovoru z njo smo podrobneje prelistali program letišnje Fabule in ga v nekaterih točkah tudi komentirali in podrobneje opisali. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Beletrina prvič letos predstavila tri nove romane
|
Založba Beletrina je pred dnevi predstavila prve letošnje knjižne izdaje. Uvodoma smo lahko slišali, da so pri založbi uvedli nekaj novosti, Mitja Čander je opozoril predvsem na nove okrepitve in na novo celostno grafično podobo ter na dejstvo, da so letos po dolgih letih spet izdali Program založbe, torej katalog novih izdaj za 2017. Najprej so predstavili knjigo, ki je in hkrati ni prvenec Lare Paukovič, ki pripoveduje o mladi študentki humanističnih znanosti, ki čez poletje služi kot natakarica v srbski gostilni. Druga predstavljena knjiga je bila Vlažne duše, avtorja Mohorja Hudeja, ki govori o človeku, ki se tudi z umikom na daljni otok ne more rešiti stika z lastnimi rojaki. V tem smislu avtor vidi svoje delo kot nadaljevanje Larine knjige, saj se ukvarja s podobno tematiko, le v malo bolj zrelih letih. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Božji delec… Z dramatiko absurda do bozona in nove slovenske komorne opere
|
Po motivu enodejanke Čarobna noč Sławomirja Mrožka, cepljene na verz Williama Shakespeara je tik pred krstno uprizoritvijo v Štihovi dvorani Cankarjevega doma komorna opera Božji delec; Avtor libreta je Milan Dekleva, glasbe pa Pavel Mihelčič. Od kod sploh ideja za komorno opero Božji delec, ki so jo podnaslovili kot Operno črno komedijo za tri igralce in tri privide? O tem je na predstavitvi pripovedoval Pavel Mihelčič, ki je že pred 40 leti načrtoval komorno opero Čarobna noč, katere skladanje je opustil po približno 20 odstokih napisanega; predlani pa sta se na Slovenskem knjižnem sejmu srečala s pisateljem in pesnikom Milanom Deklevo, poznala sta se seveda že od prej, pa je beseda dala besedo in Dekleva se je lotil pisanja besedila, ki s Čarobno nočjo ni imelo veliko skupnega. Vendar, kot pove prof. Mihelčič, da ko je začel brati ta libreto, so mu mravljinci kar zagomazeli po telesu. Prva težava, ki se je pojavila ob razmišljanju kako do izvedbe, se je razrešila v pogovoru s Katjo Konvalinka in njenim Slovenskim komorim glasbenim gledališčem. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
O vesolju in planetu Polič. In zankah, v katere se ujame Vasilij… Vasko Polič.
|
Naš sogovornik je Vasilij Vasko Polič; Najbrž ga ni treba posebej predstavljati, saj je bil že kdaj poprej tudi naš gost in zlahka ga vidite, slišite ali o njem berete po kateri od premier v slovenskih gledališčih, ko ga novinarski kolegi nagovorijo za izjavo ali morda celo oceno posamezne uprizoritve. Sodeloval je tudi pri in v nekaterih filmih, sodeluje v – recimo temo tako – odraslih oddajah katerega od dopoldnevov na nacionalki, pa še kje; Njegova triindvajseta knjižica, kot se bo najbrž izkazalo skozi ta pogovor, je izšla lani proti koncu poletja in v njej se je skušal spustiti, zaplavati ali povzpeti skozi dve, nam najbližji črni luknji vesolja, s katerima se že na naslovnici spopada slavni vitez Lambergar. Vendar – pogovor sva, najbrž tudi zato, da se otreseva začetne negotovosti, začela z vprašanjem o načinu najine javne komunikacije in o marsičem sva se potem tudi pogovarjala v nekaj več kot četrt ure, domala v dvajsetih minutah, še več pa je ostalo v zapiskih; Recimo tudi nepostavljeno vprašanje, takih, za katere je zmanjkalo časa je skoraj za celo knjigo, vprašanje torej, zakaj v podpoglavju O vsem mogočem in pesmici Kostelski raj in v katerem se spominja mojstrov gledališke besede in igre, ne omeni Poldeta Bibiča. Kakor koli že V zanki vesolja je, če smo avtorja Vasilija Vaska Poliča vajeni iz njegovih prejšnjih dvaindvajsetih leposlovnih knjižic, vsekakor zabavno brati. Če odmislimo uvodno iskanje drže in tempa, poskusa vzpostavitve dramaturgije, je knjižica mestoma tudi vznemirljiva in marsikak zapis v tem prepletu zemeljskih in vesoljskih energij, deluje dovolj verjetno in s tem tudi dokumentarno. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
O metodologiji formul uspeha dr. Andreja Vizjaka tudi v knjigi o poslovnih prvakih Sveta
|
Zadnji torek v januarju je GV Založba predstavila knjigo, ki ni roman, čeprav je polna zanimivih zgodb in pripovedi; knjiga tudi ni zgolj priročnik, čeprav je namenjena podjetnikom, ki želijo s svojim podjetjem doseči več kot le poslovno preživetje in morda ustvariti kaj več kot poprečni dobiček. Delo z naslovom (P)ostanite prvi na svetu je avtorski izdelek zunaj običajnih formatov in razvrščanja v katero od založniških ali knjižnih zvrsti, saj bi ob spregledu nekaterih pomembnih kriterijev, ki določajo kaj je znanstveno delo, vendarle ugotovili, da je plod nabiranja raznovrstnih in izjemnih izkušenj ter raziskovanj. Avtor knjige, ki so jo predstavili v – za take primere nadvse ustreznem okolju – na Poslovni šoli Bled, ki je po svetu znana kot IEDC Bled, je bil naš sogovornik.dr. Andrej Vizjak. Na blejski predstavitvi minuli teden so sodelovali eminentni slovenski in mednarodni gospodarstveniki, o katerih, no, vsaj o nekaterih med njimi, je tekla beseda tudi v pričujočem pogovoru. Tam so ob mnogih znanih ljudeh iz slovenskega poslovnega vesolja bili tudi Franjo Bobinac iz Gorenja, Sandi Češko, prvi človek Studia Moderna, Matjaž Zadravec, partner in predsednik uprave Royal Vision Gorup, mag. Nadaljujte z branjem →