Zadnji konec tedna v januarju sta bili na odrih ljubljanske Drame kar dve premieri: v Mali drami so uprizorili igro Ljudski demokratični cirkus Sakešvili, na Velikem odru pa Sofoklovo Antigono v priredbi Žanine Mirčevske in v režiji Eduarda Milerja. V cirkusu smo bili, v Tebah še ne; Bili pa smo tudi, zdaj že davno tega, na predstavitvi obeh odrskih del, nekaj dni pred premierama. Tokrat namenjamo kar nekaj časa in prostora tisti z odra Male drame, s krstno uprizorjenim in lani z Grumovo nagrado nagrajenim besedilom Roka Vilčnika, znanega tudi kot rokgre, in z v naslovu dodanim manifestom »Vsi smo (lojtra, hashtag) #Sakešvili!«. Ker gre za modno oznako, uveljavljeno v sodobnem komunikacijskem svetu družbenih omrežij, se potem, ko vidiš ta vzklik in ko uvodna sporočila pred premiero ter vsebino gledališkega lista povežeš s koncem nekoliko razvlečene in ponavljajoče se uprizoritve, se zgroziš ob spoznanju, da se cirkus tipa Sakešvili pravzaprav šele začenja in da je ta šala pravzaprav grozljivka, zamaskirana v komedijo. Ampak pojdimo po vrsti. Nadaljujte z branjem →
Prispevki
Zadnje objave
Podjetniško investicijski sklad Iskratel s prvim produktom: komunikatorjem gotoky
|
Zadnji torek v januarju je kranjski Iskratel predstavil pametni voki-toki, ki omogoča komunikacijo tudi na področjih brez pokritosti z GSM-omrežjem. Razvili so ga v ljubljanskem Gotokyu, ki je prvo zagonsko podjetje (startup), s katerim je sklad Iskratel StartUp sistemsko formaliziral svoj odnos do tovrstnih podjetij preko svojega sicer zaprtega, to je notranjega, internega, že pred 20 leti oblikovanega investicijskega sklada. V partnerskem povezovanju iščejo širše oblike sodelovanja, predvsem na razvojno tehnološkem in poslovnem področju; V prihodnjih petih letih nameravajo v perspektivne startupe vložiti vsaj 5 milijonov evrov, kar je finančni obseg na katerega so ocenili potencial visokotehnoloških startupov s področja informacijsko komunikacijskih tehnologij v JV Evropi. Iskratel StartUp program je odprl tudi spletno stran www.iskratelstartup.com, kjer so zainteresiranim podjetnikom in startup podjetjem dostopne informacije o programu in kjer lahko posamezniki ali podjetja z oddajo prijavnega obrazca predstavijo svoje načrte. Na ta način Iskratel zaokroža celovit splet podpornih, razvojnih in podjetniških storitev, ki jih lahko ponudi predvsem visokotehnološkim startupom. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Vinko Möderndorfer: Ljubezen je prihodnost. Gospa Metuljeva, Madama Butterfly znova v ljubljanski Operi.
|
Popoln polom in kot škandalozna predstava na premieri v milanski Scali leta 1904 neodobravana, že čez tri mesece v pa Bresci zmagoslavno sprejeta Puccinijeva opera Madama Butterfly, že vse od leta 1908 sodi med pogosto izbrane repertoarne predstave ljubljanske Opere. Tokratna premierna predstava je napovedana za ta četrtek. Japonska tragedija v dveh dejanjih, za katero sta pod libreto, ki je nastal po gledališkem besedilu karizmatičnega ameriškega scenarista in režiserja Davida Belasca, podpisana Luigi Illica in Giuseppe Giacosa in katere nastajanje ima pestro zgodovino z mnogimi vplivi avtorjev, popotnikov, diplomatov in trgovcev z evropske in ameriške celine, je kljub časovni oddaljenosti njenega nastanka, zelo sodobna zgodba. Strasti, nesporazumi, trki različnih kultur, narodnih in osebnih značajev, kot jih sporoča ta operna tragedija, so – kljub izjemnim komunikacijskim možnostim – pravzaprav povsem vsakdanji tudi v današnjih časih. Tudi o tem nam je pripovedoval tudi režiser Vinko Möderndorfer. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Julka in Janez, slovenska opera, svetovna premiera o zapeljevanju, feminizmu in spolni etiki
|
Četrtkov večer tokrat ne bo namenjen domačim pesmim in napevom, zgodbi, ki jo zvesti slovenski radijski poslušalci poznajo od nevemkdajže; No, seveda bo, ampak tam, kjer ga lahko običajno spremjate, a ne v SNG Opera in balet ljubljana, kjer je ta večer namenjen nič manj slovenskim vižam, tokrat v opernem slogu, začinjenim, vsaj deloma, z džezovskimi in narodnozabavnimi harmonijami. Z velikimi pričakovanji, morda celo malce nestrpno, namreč pričakujemo premiero nove slovenske opere Julka in Janez; V osmih prizorih, postavljenih v diagonalo komornega glasbenega gledališča tri etaže pod operno hišo, bodo postavili slovensko operno noviteto mladega skladatelja in harfista Jana Gorjanca in za za katero je libreto napisala dr. Svetlana Slapšak, antropologinja, raziskovalka antičnih ved, esejistka, pisateljica, dramatičarka in scenaristka. Glavna junakinja, ki je že v naslovu opere postavljena na prvo mesto, kar v opernih delih v katerih nastopajo znameniti pari – recimo Romeo in Julija, Tristan in Izolda – je tokrat povsem zunaj običajnega konteksta Julka Hlapec Đorđević, rojena 1882, evropska feministka, posebej prisotna v Srednji Evropi; Kakor je zapisala avtorica libreta je Julka živela in delovala je na Češkoslovaškem, v Sloveniji, Avstriji in Srbiji. Rodila se je v premožni družini v Vojvodini, študirala je na Dunaju in se kmalu opredelila za socializem in feminizem. Med vojnama je pisala o sovjetski Rusiji, tudi kritično o realnosti zdravstvenega varstva žensk, predvidela je grozote nacizma, posebej za judovske ženske; bila je prijateljica Zofke Kveder, oboževala je džez, njeno priljubljeno mesto je bila svobodomiselna, libertinska Praga. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Tolstoj, iskalec resnice. Tudi z Vojno in mirom. V Cankarjevem domu.
|
Ko smo se lotili tega prispevka, smo se domislili, da Radia Tolstoj – vsaj pri nas – pa dvomim, da kje drugje tudi – še ni; No, še vedno pa ste in smo na »valovih«, med biti – ali kar koli to že je, v etru, pač – Radia KAOS. Pred tednom dni je bila v Prvem preddverju Cankarjevega doma, potem, ko je bilo v isti hiši moč spremljati sijajno predavanje doktorja Pavla Basinskega, ruskega pisatelja, zgodovinarja in novinarja Šola za življenje, odprta dokumentarna, pregledna, poučna in navdušujoča razstava o Levu Nikolajeviču Tolstoju, iskalcu resnice. S tem so odprli festival z enakim naslovom, ki bo trajal vse do 24-ega marca; Vmes pa se bo zvrstilo mnogo raznovrstnih dogodkov za obiskovalce vseh starosti – že to soboto bo v Gallusovi dvorani glavna festivalska prireditev, premiera velike koprodukcije SNG Drama Ljubljana, Mestnega gledališča ljubljanskega in Cankarjevega doma, uprizoritev Tolstojevega romana Vojna in mir, v režiji svetovno prizannega romunskega režiserja Silvia Purcăreteja. Po doslej slišanem in videnem gre za izjemno zahtevno igro, dramo, ki bi lahko bila to tudi komična igra, vsekakor pa ne gledališka obnova tega izjemnega Tolstojevega romana o zgodovini neke družine in ruskega naroda, ki bi mogoče prav prišla tistim, ki te obsežne knjige niso vzeli v roke ali z njo vztrajali od prve do zadnje strani. Ampak o predstavi Vojna in mir več v prihodnjih dneh, po premieri. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Koncertna mora v matineji SNG Nova Gorica; za šolo… pa še za koga…?
|
Z vprašanji o tem, če resna glasba ne (z)more biti tudi zabavna ter o njeni modernosti ali klasično pojmovani klasičnosti in simfoničnih ali filharmoničnih glasbenikih, za katere naj bi veljalo, da so same puščobe, so sicer dokaj naivno in zunaj realnega časa še pred premiero potencialno občinstvo spraševali avtorji pretežno koncertnega dogodka, ki hoče biti tudi predstava. V SNG Nova Gorica so teden dni pred Božičem namreč v veliki dvorani premierno uprozirili simpatični odrski dogodek Koncertna mora;
Če pustimo ob strani, da je bilo dogajanja v gledališkem pomenu besede bolj malo in da bi se morda prav gledališkim elementom lahko tudi zaradi predpone SNG bolj natančno posvetili, je treba reći, da je Koncertna mora za decembrski predpraznični, praznični in nič manj tudi za po-praznični čas, simpatična glasbena predstava: Pravzaprav koncert, glasbeno gledališče torej in – vsaj za mlado publiko (a ne le zanje) – tudi zanimiva učna ura, ki jo znova uprizarjajo prav danes dopoldne. Za šolo, kakopak. Z glasbeno matinejo bodo učencem vsekakor lepo popestrili uvod v ta šolski teden. S scenarijem, morda bolje – scenosledom, ki ga bi bili veseli na sleherni priložnostni, manj pa tudi slavnostni, akademiji – ker je ob klasičnem programu vnešenenih precej zabavnih elementov tega skupinskega performansa, so mladi glasbeniki predstavili v priredbah obdelana dela Franza Liszta, Josepha Haydna, Antonín Dvořáka, Johna Cagea, Francoisa Bornea, Edwarda Griega, Béle Kélerja in Dannya Elfmanna. Nadaljujte z branjem →
Objavljeno pod oznako: Prispevki
Janez Bogataj: Že dolgo nismo videli in slišali; »glasbene fotke iz 80-ih« v MNZ
|
Zelo dinamično in na relativno majhnem prostoru postavljeno razstavo v prvem nadstropju Muzeja novejše zgodovine v Ljubljani si lahko ogledate le še enajst dni – do nedelje dvaindvajsetega januarja. Mojster fotografije Janez Bogataj, človek, ki je poklicno rast doživljal in jo “oddelal” ob boku s slavnimi tretjeokci kot je zagotovo Tone Stojko saj je večino črno-belega mojstrstva tistega časa ustvaril kot fotograf tednika Mladina. Z razstavo, ki so jo odprli zdaj že davnega zadnjega novembra lani in ki so jo naslovili Že dolgo nismo videli in slišali in ki je na spletni strani muzeja ni enostavno najti, če sploh, nam je predstavil izbor koncertnih fotografij med leti 1979 in 1987. Na razstavi zazveni vsa pestrost takratnega koncertnega dogajanja, tako domačih kot tujih izvajalcev različnih glasbenih zvrsti, zlasti z jazzovskih, punk in rock koncertov, festivalov in priložnostnih nastopov Pankrtov, Buldožerjev, Nietov in Azre, Iron Maidena, Motörheada in še koga, ki je ali so nastopili na festivalih Novi rock v letih 1981, 1983, 1984 in Rock Otočec leta 1983. Pogovor z Janezom Bogatajem je bil posnet v zadnjem tednu pravkar ugaslega leta, ker mu je bilo namenjeno posebno mesto v sklepni oddaji A propos, kultura… Nadaljujte z branjem →