Abonma na zimske počitnice

Spoštovani! Če je soditi po odzivih tistih, ki v Sloveniji živijo od turizma, predvsem zimskega, je razlika med nebesi in zemljo v enem tednu zimskih počitnic. Hotelirji, žičničarji, zdraviliščarji in cel kup drugih se je v zadnjih dneh pridušalo čez ministra za šolstvo Igorja Lukšiča, češ koliko škode jim je naredil, ko je v celi državi združil šolske počitnice v en sam teden.

Lukšič odločitev utemeljuje s tem, da bodo prvič po nekaj desetletjih lahko številne družine počitnice preživele skupaj. Neka logika tu gotovo je. Do sedaj je namreč veljalo, da je imela mladež v Ljubljani in Mariboru počitnice ločeno od preostale Slovenije, kar je bila relativno velika neprijetnost za družine, kjer je, denimo, starejši otrok obiskoval gimnazijo v Ljubljani, mlajši pa osnovno šolo v Trbovljah.

Po drugi strani pa so slovenski »turistični delavci« lahko februarja računali na dva relativno pestra tedna, saj so smučarskee vozovnice in hotelske aranžmaje najprej kupovali Ljubljančani in Mariborčani, potem pa še vsi ostali. A govoriti o poslovni škodi zaradi združenih terminov je, milo rečeno, neokusno. Turistična branža se obnaša, kot da ima neke abonma na dva tedna zimskih počitnic, ko je prihodek zagotovljen.

Dobro, res je, da položaj ni rožnat. Turizem, sploh smučarski, je močno odvisen od vremena in ni hujšega od zelene zime v času počitnic. A že sama misel na to, da se razlika med dobičkom in izgubo skriva v žepih staršev šoloobveznih otrok, kaže na težko pomanjkanje stika z realnostjo. Sploh v teh kriznih časih.

Gre za slovensko klasiko: ko se pogoji spremenijo, se mnogi oprimejo jamranja, namesto da bi poskusili za ta prost teden pridobiti nove goste, po možnosti tiste, ki niso vezani na šolski koledar. A ker to zahteva dodatne napore, je dosti lažje obtožiti oblast, da jim dela škodo.

Vsake toliko slišimo in beremo o glamuroznih načrtih, ki jih kujejo v razno raznih slovenskih turističnih središčih. Kako bodo vabili petične goste. Pa avanturiste. Pa goste od daleč. Pa goste iz nekdanje skupne države. Pa nudili nove storitve. Na koncu pa se izkaže, da jih zlomi en teden, ko so destinacije obiskovale tiste družine (oziroma del njih) ki si niso mogli privoščiti zimovanja v Avstriji, Italiji, Franciji ali Švici.

Skratka: če je en teden šolskih počitnic manj res tak problem, potem si morajo tisti, ki živijo od slovenskega turizma, postaviti par resnih strateških vprašanj. Mimogrede, sodeč po anketi v današnjem Delu slabih 85 odstotkov vprašanih staršev v združitvi počitniških terminov ne vidi nič slabega. Že vedo, zakaj.

Kdo ve, morda pa bo res konec sveta.

Tedenski komentar je spesnil Človek Lubenica, prebral pa sem ga Aljaž Pengov Bitenc.