Lolita znova na odru. V Gala hali, Lado Jakša pa na Radiu KAOS.

Lado Jakša: Današnja Lolita je neke vrste sinteza jazza, zvočnega eksperimenta, vokala kot inštrumenta in ne le glasu, ki poje in govori besedilo ter osredotočeno poslušanje drug drugega, da potem z zlitjem teh energij zazveni v skupni radosti in veselju.

Gala hala je na večer pred enim od treh najvejčjih krščanskih praznikov zazvenela precej nostalgično; pa ne četrkovemu prazniku in v čast Mariji ter njenemu izročilu, prej v poklon svetosti svobode, kot jo je opeval Woodstock pred 50-imi leti; Kakih osemnajst let mlajša od tega uporniškega neponovljivega festivala je glasbena skupina Lolita, sem ter tja tudi z rokerskim pridihom, vendar bolj zaradi generacijske bližine njenih ustanovnih in ključnih udov, kot po glasbeni podobi, zvenu in slogu; Po svobodi izraza, komponiranja in načinu izraza, pač! Ustvarjajo in igrajo – brez zadrege smemo zapisati »Lolitin« jazz. Ali kot so v vabilu zapisali prireditelji sredinega koncerta v Gala hali, Društvo Kapa: Že 32 leto Lolita razveseljuje s svojo igrivo, neulovljivo in drzno godbo; Skupina je doslej izdala vrsto različnih albumov, zaslovela pa je tudi v gledališču s predstavo Medved v sodelovanju z igralcem Zijahom Sokolovićem; Nastopala je od Cerkna, Budimpešte, Niša, Kumanovega, do Tel-Aviva. Obvlada tako velike, main-stream, odre kot manjše alternativne klube; V skupini se je v dobrih tridesetih letih obstoja zamenjalo kar nekaj članov, sedanja zasedbo pa poleg Primoža Simončiča in Iztoka Vidmarja sestavljajo še bobnar Uroš Srpčič, pianist in saksofonist Lado Jakša, pevka Neža Trobec in violinist Matjaž Sekne, ki na tokratnem koncertu ni sodeloval.

Na Radiu KAOS smo se v sredo popoldne, nekaj ur pred koncertom »v živo« pogovarjali z enim od petih nastopajočih in dolgoletnim članom skupine, mojstrom glasbe, virtuozom na mnogih glasbilih in umetnikom številnih ustvarjalnih disciplin Ladom Jakšo.

Nastopal je različnih glasbenih skupinah; Loliti se je kot stalni član ansambla pridružil potem, ko sta se s Primožem Simončičem vrnila s turneje med Slovenci po svetu, tudi onkraj luže; Teh različnih ansamblov ni mogoče neposredno primerjati ne po instrumentalni sestavi – čeprav po tej plati morda še najbolj – ne po glasbenem izrazu in ne po zvrsti. Premestje, Jutro, Laibach, Buldožerji, Delial, Sončna pot, Salamander, tudi Sedmina, je kar nekaj znamenitih in popularnih imen, v katerih je sodeloval Lado Jakša. Nekateri med njimi imajo še vedno zanimive načrte bodisi za občasno nastopanje – s Salamandrom redno vadijo za jesenski koncert v spomin na Tomaža Pengova, pripravljajo snemanja albumov – kot imajo, na primer s Sedmino, ki načrtuje izdajo analognega LP-ja.

In odšli smo tja, na dvorišče ob vogalu Metelkove in Masarykove, čez cesto nekdanje Naproze (Nakupno-prodajna zadruga), tik ob robu glavnega železniškega kolodvora, Slišali in videli smo glasbo, ki vam jo v nekaj odkruških ponujamo zgolj kot ilustracijo uživaškega večera…

Za Radio KAOS sem se užitkom realnega, sodobnega in z reminiscencami poslikanega na trenutke že kar arhetipskega Lolitinega zvoka predajal Andrej Pengov.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *